SVET:
- Harvardska študija, ki je poskusila dokazati zgodnejši pojav COVIDa prek analize satelitskih posnetkov parkirišč pred wuhanskimi bolnicami, ter prek iskalnih pojmov na kitajskem internetu povezanim s simptomi koronavirusa, se je znašla pod kritiko. Satelitski posnetki niso le posredni dokaz, temveč so podatki nepopolni zaradi slabega vremena. Analiza iskanih pojmov na medmrežju, naj bi napačno prevajala izraze. V vsakem primeru študija še ni preverjena od stroke, ne glede na Trumpovo tweetanje.
- Naslednji val COVIDa je vprašanje časa. Porast okužb je zaznan v Južni Koreji, eni od najuspešnejših držav pri zajezitvi pandemije. Karantena je bila zaradi zaznave novih primerov razglašena v Pekingu.
- Opozarja se na težave razvijajočih se držav pri soočenju s pandemijo. WHO smatra, da je zaradi pomanjkanja testov, v Afriki večina okužb nezaznanih. Podobna zgodba se odvija v Latinski Ameriki, kjer število okužb še vedno narašča.
- Ekonomska realnost pandemije je zadela borzne trge, ki postavlja pod vprašaj iluzijo hitrega okrevanja ZDA – tudi najnovejše ekonomske statistike potrjujejo recesijo. Negativno vplivajo tudi pričakovanja naslednjega vala okužb. Eden glavni razlog za borzni optimizem je kot vedno politika FED, ki je pričela s “kriznim” odkupovanjem delnic.
- Mednarodno politiko zaznamuje porast tekme med velesilami, natančneje med ZDA in PRC. Analitiki omenjajo nevarnost “Thucydides” pasti – rastoča in obstoječa velesila preideta slej kot prej k merjenju vojaške moči. Podobno je govora o novi Hladni vojni, četudi si mnenja niso enotna.
- Jasen odraz spremenjene mednarodne arene je manko ameriškega vodstva, oziroma rezultat štirih let Trumpove administracije. Najnovejša cvetka je enačenje preiskovalcev mednarodnega sodišča s “teroristi”. V kolikor slednji preiskujejo vojne zločine ameriških sil v Afganistanu se jim obetajo ekonomske sankcije in omejevanje viz.
- Mednarodna skupnost medtem prilagaja svoje odnose do asertivne kitajske politike, ki izkorišča globalno prezaposlenost s COVIDom za doseganje državnih interesov. V ospredje prihaja ponovno južno-kitajsko morje (SCS), kjer svojo udeležbo povečuje tudi ameriška diplomacija. SCS dogajanje ima v ozadju sicer več nians in mitov.
- Pozitivna novica za odnose med PRC in ZDA je napoved diplomatskega srečanja na Havajih.
EVROPA in CENTRALNA AZIJA:
- Evropski uniji se glede na nemško-francoske napovedi o skupnem reševalnem skladu, obeta evropski “new deal“. Sočasno ostaja iniciativa za skupno zunanjo in varnostno politiko (CFSP) nedorečena. Tekom zadnjih let je poskušala EU prek industrijskih iniciativ poglobiti sodelovanje na varnostnem področju. Zaradi pandemije se pričakuje rebalans proračunov – obetajo se rezi sredstev za vojsko, ki bodo negativno vplivali na plane o skupni obrambi.
- Brexit pogajalci EU so opozorili britanske pogajalce, da ne nameravajo sprejeti “mačka v žaklju“. Pandemija je upočasnila Brexit pogajanja; Velika Britanija, natančneje Johnsonova vlada, ostaja “zvesta” načrtu o izstopu do konca 2020.
- Več parlamentarcev je napadlo vlado zaradi ostrenja migracijske politike. Zahtevajo avtomatično podaljšanje viz za tuje zdravstvene delavce.
- Luč javnosti je ugledala obtožba zoper EU glede prikrivanja dokazov o hrvaškem kršenju pravic beguncev. Obtožbe o policijski brutalnosti in izkoriščanju na Hrvaškem krožijo že dlje – EU se je želela izogniti škandalu in ostala glede nepravilnosti tiho.
- Brandenburška ločina nemške skrajne desnice AfD, se je zaradi proti-demokratičnih tendenc znašla pod drobnogledom policije in notranjega ministrstva. Stranka je na regionalnih volitvah leta 2019 prejela 23% glasov.
- V Franciji so se odvili množični protesti zoper policijsko brutalnost. Macron je medtem napovedal, da ne namerava brisati zgodovine – ali rušiti kipov.
- V Veliki Britaniji je skrajna desnica organizirala shod zoper proteste proti rasizmu. Policija je zaradi izgredov aretirala cca 100 desničarjev.
- Antropološka razlaga težav švedskega pristopa.
- Ruska federacija se nahaja pret negotovo prihodnostjo. Putinove konstitucionalne reforme mu omogočajo nadaljnjo zasedanje predsedniškega mesta – državo se prilagaja potrebam kremeljskih krogov. Natančne prognoze so težavne, saj je Putinove načrte omajala pandemija.
AZIJA:
- Indija se sooča z zaskrbljujočim porastom okužb. Trenutni epicentri so tri največja mesta; virus se postopoma pojavlja tudi v ostalih predelih države. Situacija je nepregledna zaradi pomanjkanja testov in slabe zdravstvene infrastrukture. Država je v začetku junija pričela s sproščanjem po prvi fazi zaprtij; sedaj se pripravlja lokalne karantene najbolj prizadetih področij. Modi ima na nacionalni ravni (zaenkrat) še vedno večinsko podporo.
- Južna Koreja se sooča z novim valom okužb. Peking je zaradi naraščanja primerov zaostril ukrepe.
- Kitajska je izvedla zamrznitev odplačila dolga za več razvijajočih se držav – dogovorjeno aprila med G20. Podobno je 2019 pričela s preoblikovanjem dolgov držav zajetih v BRI; poskuša se zagotoviti uspeh projekta – prezadolžene države (in prevelika družbena trenja) ne koristijo. Ob natančnem pregledu pobud, je sicer nujno izpostaviti, da država izdaja le del kreditov. Preostanek kreditirajo privatne banke, kar Kitajski omejuje manevrski prostor glede preoblikovanja dolgov. V prihodnje se pričakuje nadaljevanje dvo-tirne strategije – multilateralno znotraj G20 ter bilateralno z zadolženimi državami.
- V Hong Kong zgodbo se vrača Velika Britanija. Parlament je enoten v obsojanju kitajskega varnostnega zakona. Razmišlja se o vizah za emigracijo v Britanijo, kar sproža trenja in diplomatsko vojno s PRC.
- Tajvanski politik – predstavnik stranke za združitev s Kitajsko – je bil prek volitev odpoklican s položaja župana tretjega največjega mesta. V januarju je imel porazen rezultat na predsedniških volitvah. Z zatonom stranke izgublja PRC “lokalnega” kandidata v Tajvanu.
- Severno-korejski režim je po hiatusu ljubljene vodje prešel v hiperaktivnost. KJU je pričel s sestankom politbiroja, nadaljeval s prekinitvijo vezi z južno sosedo, ter “prekinil prijateljstvo” s Trumpom. Zgodovinska razlaga potez je dolgočasna – režim si gradi manevrski prostor za izpogajanje nove pomoči. Zaznava se sicer manj prebežnikov – del razloga tiči v poostreni kontroli; del v izboljšanju ekonomskega stanja prek turistične industrije.
- Enigma ostaja nadaljno “življenje” KJU. Partijsko glasilo je uporabilo frazo “partijski center” – slednja je bila uporabljena le enkrat, natančneje leta 1974, vendar si jo zunanji opazovalci niso znali razložit. Kasneje se je ugotovilo, da je centralni komite, na dan objave, v tajnosti določil naslednika Kim Il Sunga. Fraza je “neuradna” oznanitev naslednika pred javnostjo – po KJU se na vrhu režima pričakuje njegovo sestro Kim Yo Jong.
AMERIKI:
- V ameriški Atlanti se je zgodil nov policijski umor. Pričakuje se nadaljevanje protestov, ki so dosedaj že pripeljali do trenj pri civilnem nadzoru vojske.
- Trump nadaljuje s Kaligula performansom. Presprašuje se njegovo zdravstveno stanje. Trump se medtem pripravlja na zborovanje v Tulsi namenjeno predsedniški kampanji – MAGA 2020. Udeleženci bodo podpisali dokument, s katerim se odpovejo tožbi v primeru okužbe s COVIDom. Tako imenovana mainstream medija seveda “paničari“/s.
- Letošnja darwinova nagrada gre v smeri MAGA gorečnežev. CDC je objavil študijo, po kateri je 19% ljudi razkuževalo sadje in zelenjavo; 6% inhaliralo čistila; 4% je grgetalo razredčeno milo, razkužilo in druga hišna čistila.
- Ameriška tradicija je prežeta z religioznimi kulti – demagoški kult Trumpa ima isto podstat.
- Amazon obljublja enoleten moratorij na policijsko uporabo face recognition algoritmov. Le nekaj dni prej je IBM napovedal končanje vseh raziskav povezanih s prepoznavanjem obrazov.
BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:
- Trump želi dokončno požgati dogovor glede iranskega nuklearnega programa (JCPOA). Ozadje ni državni interes, temveč propaganda za volilno kampanjo.
- Pri pogovorih med ZDA in Irakom glede finančne pomoči je beseda nanesla na kronično iraško korupcijo in nujo po reformah. 17 let po (ilegalni) invaziji koalicije voljnih je korupcija še vedno pereč problem.
- Libanonski SNAFU se nagiba v FUBAR. Priporočilo republikanske komisije spodnjega doma kongresa svetuje prekinitev vezi z libanonsko vojsko, ter prepoved uporabe proračunskih sredstev (aka IMF) za reševanje bankrotirane države. Razlog je vpliv Hezbole (aka iranski proxy) v libanonski notranji politiki.
- Assad je preživel prvo notranjo čistko, vendar se na obzorju pojavljajo novi izzivalci iz vrst Alavitov.
- Na meji med Turčijo in Sirijo se cementirajo “nevtralne” cone nastale med sirsko kalvarijo. Turčija je prek vojaškega posredovanja izklesala štiri interesna področja. Sprti državi bosta posledično še dolgo ujeti v tekmi za kontrolo.
- Turčija je s posredovanjem v Libiji ustavila Haftarjevo ofenzivo in režimu/vladi v Tripoliju omogočila predah in čas za reorganizacijo.