SVET:
- V večih delih sveta se nadaljujejo protesti. Iskra trenj je bila smrt George Floyda v ZDA, podlaga za vsesplošen izbruh nezadovoljstva več desetletij sistemskih težav. Stanje v večih državah sliči (arabski) pomladi 2010 – tudi del vzrokov za nezadovoljstvo je podobnih.
- Poleg COVIDa se širi tudi pandemija napačnih informacij. Analize širjenja novic po socialnih omrežjih kažejo, da večina deljene vsebine sicer izvira iz “resnih” novičarskih portalov, po drugi strani imajo napačne in sponzorirane zgodbe dva do trikrat večjo stopnjo “engagementa” s publiko. Povedano drugače – neumnosti in teorije zarot so večkrat deljene s prijatelji.
- Mednarodno je pandemija privedla do omilitve rivalstva med velesilami, vendar sočasno zaostrila lokalna trenja. Naznanja se tudi vrnitev h (Kissinger) realizmu Hladne vojne, le akterjev je več zaradi multipolarnega zasuka mednarodnega ustroja. Sočasno analitiki omenjajo priložnost za “veliki reset” – enega od nepričakovanih učinkov COVIDa.
- Širše je COVID pripeljal do teženj po anti-globalizaciji, četudi je utemeljevanje osnovano na zmotah. Prerado se pozablja na medsebojno prepletenost držav – podstat modernosti in napredka zadnjih desetletij. Nepremišljena de-globalizacija, sprožena sredi pandemskega šoka, lahko privede do nadaljnjih težav in tegob po celotnem svetu. Sočasno je nujno izpostaviti, da je dosedanja globalizacija povzročila tudi mnoštvo nerešenih težav (neenakost; ekologija; etc).
- Jasen odraz zasuka mednarodne moči je tekma med ZDA in Kitajsko. Ameriško krhanje moči se je začelo sicer z Bushom, vendar vrhunec dosežen šele z večimi leti (samo-destruktivne) Trumpove zunanje politike. Kitajski strani se v istem času očita izkoriščanje globalizacije za dosego državnih interesov – tako imenovana “volčja” diplomacija se je prav tako pričela še pred Jinpingom. Pandemija in njene posledice pa ogrožajo napovedi o azijskem stoletju.
- Za natančne ekonomske prognoze je prezgodaj. Preverja se uspešnost posameznih državnih reševalnih paketov. Pod drobnogledom se je znašel ameriški ekonomski paket, ki “smrdi” po pristopih iz 2008/09, ki so pomagali predvsem bankam in korporacijam. Oblikuje se konsenz o nevarnem povečanju državnega dolga, kar lahko privede do kaskade državnih bankrotov.
- HCQ saga se kristalizira. Sporna študija je bila umaknjena. Nova študija – kjer podatki niso skriti – potrjuje ugotovitve o neuporabnosti HCQ pri zdravljenju COVIDa.
- Dve ameriški analizi nakazujeta na visoko smrtnost v DSOjih – med 20 in 40% vseh smrtnih izidov.
- Singapurske oblasti so medtem oznanile, da je vsaj 50% novo odkritih okužb asimptomatičnih. Posledično se bo nadaljevalo s postopnim in preudarnim odpiranjem družbe.
EVROPA in CENTRALNA AZIJA:
- V Evropski uniji se nadaljuje “veliki konsenz” med Nemčijo in Francijo glede obsežnega reševanja gospodarstva. Prav tako se poudarja, da bo za uspešno prebroditev krize nujno vseevropsko sodelovanje.
- Kanclerka Merkel je pred tednom dni zavrnila Trumpovo povabilo na srečanje G7. #Babygate predsednik je v zameno iz Nemčije odpoklical 9.500 ameriških vojakov.
- Velika Britanija ostaja v Brexit limbu. Pogajanja z EU so se upočasnila zaradi pandemije – pot naprej zajema še eno preložitev izstopnega datuma; alternativa je “hard” Brexit brez sprejema trgovinskih sporazumov (v tem primeru stopijo v veljavo osnovna/default pravila WTO). Znak dileme je tudi odprtje britanskega živilskega trga ameriškim kloriranim piščancem.
- Bodoče predsedniške volitve (28. junij) na Poljskem ponujajo opoziciji zadnjo možnost za liberalen zasuk stran od avtokratičnih hotenj vladajoče stranke PiS. Slab odziv na pandemijo je omajal podporo trenutnemu predsedniku (zaveznik PiS), ter omogočil vstop svežim opozicijskim kandidatom.
- Kremelj se sooča s padcem podpore. Natačno stanje v Rusiji ostaja neznanka, saj naj bi oblasti načrtno prikrojevale podatke, ter zatirale kritična mnenja.
AZIJA:
- V Pakistanu, kakor drugod po svetu, se pojavljajo dileme glede nadzorovalnega aparata države. Oblasti so zoper COVID uporabile tehnologijo namenjeno sledenju teroristom. Ostaja nevarnost, da bo nadzor ostal prižan tudi po pandemiji. Medtem so v zahodni regiji Balochistan izbruhnili množični protesti zaradi brutalnega napada na spečo družino.
- Pandemija je v Indiji odstrla ranljivost nevidnih delavcev – ruralne delovne sile, ki za delo migrira v mesta.
- Zunanje-politično je pod drobnogled prišla Modijev pristop med prvim letom drugega mandata. Modi je izboljšal razmere z vzhodnimi sosedi in ZDA, sočasno ostajajo težave s Pakistanom nespremenjene. Druga težava so odnosi s Kitajsko, kjer se Modiju očita klanjanje pod kitajskimi pritiski. Primer je aktualen “prepir” v Himalaji glede Doklam planote.
- Situacija v Hong Kongu ostaja zaostrena zaradi sprejema spornih zakonov, ki načenjajo njegov avtonomni status. Velika Britanija (prav tako Tajvan in ZDA) razmišlja o poenostavljeni pridobitvi državljanstva za prebivalce Hong Konga, ki bi želeli mesto zapustiti.
- Analize tajvanske politike so prevečkrat pogojene z dinamiko med Kitajsko in ZDA, medtem se prerado pozablja, da je Tajvan neodvisna državna tvorba z lastnimi hotenji in interesi.
- Nova Zelandija je (trenutno) premagala virusni izbruh. Njihov uspeh predstavlja najuspešnejši (zahodni) pristop soočenja s pandemijo.
AMERIKI:
- Kaligula v Beli hiši nadaljuje z resničnostnim šovom. Majhno (nepričakovano) znižanje nezaposlenosti je za Trumpa “great day for George“, četudi analitiki svarijo pred zgodnjim slavjem. Pandemija in njene posledice še niso zajele podeželja.
- Na Twittru je bil medtem popularen #babygate – referenca na ograjo okrog Bele hiše. Tudi splošneje so Trumpove “poteze” večinoma le retorika, saj ne poseduje pravne podlage, niti dejanske avtokratske moči. Nenazadnje je uporabo vojske zoper protestnike zavrnil lasten obrambni minister. Podobno napihnjene so zgodbe o anarhističnih agitatorjih, ki naj bi koordinirali proteste in organizirali vandalizem – kljub vsem sredstvom ameriškega nadzornega (proti-terorističnega) aparata, ni resnih dokazov o omenjenih skupinah.
- Devet mestnih svetnikov v Minneapolisu je napovedalo “razpust” policije, oziroma preoblikovanje v agencijo za varovanje družbe. Na federalni ravni so demokrati v kongresu sprožili zakonsko pobudo za policijsko reformo. K sodelovanju so pozvali republikance in Trumpa – pobuda je torej DoA (dead on arrival). V ozadju poteze so novembrske predsedniške volitve. Osrednja demokratska strategija je “referendum” o Trumpovi (ne)sposobnosti, saj je Biden občasno na meji demence. Prav tako je njegova politična kariera polna “okostnjakov” – Biden 2020 je tako rekoč Hillary 2.0.
- Ameriške izgrede se lahko interpretira kot neko vrsto “zgodovinske tradicije” med neznosnimi razmerami. Brutalen umor Floyda je bil le katalizator, ki je skupaj s pandemijo, ekonomskim šokom in predhodnimi sistemskimi težavami, privedel do točke zloma. (1, 2, 3)
- V Braziliji se odvijata dve vrsti protestov – za in proti Bolsonaru.
BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:
- Sirskemu režimu se obetajo ekonomske težave. Znana je zgodba o interni čistki uperjeni zoper dolgoletnega blagajnika Assada. Sedaj stopajo v veljavo ameriške sankcije, ki bodo otežile direktno poslovanje z režimom. Glede zunanjih partnerjev, se Rusiji pridružuje UAE.
- Aneksacija Zahodnega brega je bila za Izrael še nedavno tabu. Nestrinanje z Netanyahovim načrtom se je kazalo na ulicah. Opazovalci opozarjajo, da bo aneksacija privedla do de facto “one state” rešitve, kjer judovska “večina” ni garantirana.
- Med Izraelom in Iranom se odvija kibernetska vojna. Na obeh straneh je prišlo do večih vdorov uperjenih zoper infrastrukturo (vodovod; komunikacija; elektrika) – dogajanje se smatra za zgled prihodnjih konfliktov.
- V Libiji se nadaljuje umik Haftarjevih sil. Zaradi neuspele ofenzive, ustavljene na obrobju Tripolija, je Haftar sedaj pozval k premirju (1, 2). Bodoči razvoj situacije ostaja nejasen, saj je v libijskem konfliktu še vedno vpletenih več zunanjih akterjev, med njimi Egipt, Turčija, Rusija, ter nekatere zalivske monarhije; najde se tudi predstavnike zahodnih držav.
- Afrika ima zaradi geografskih lastnosti in nerazvite infrastrukture, težave pri razvoju online trgovanja.