SVET:
- Hydroxychloroquine saga se nadaljuje. Znanstvene objave, ki naj bi dokazovale nevarnost zdravljenja z njim, kakor tudi ozadje podjetja Surgispehere, so vprašljive. Članki so bili objavljeni na Lancet in NEJM (priznani znanstveni zborniki), vendar je stroka kmalu našla napake in nejasnosti v navedbah, ter skepso glede količine in natančnosti podatkov študije. Pripravlja se natančen peer-review. (1, 2, 3, 4)
- Piše se novo poglavje o “vseobsežnih kitajskih zmotah na začetku pandemije”. Luč javnosti je ugledal notranji dokument WHO iz začetka januarja, kjer se presprašuje točnost kitajskih navedb in podatkov (1, 2). Seveda zgodba (še vedno) ni (zadosten) dokaz o neodvisnosti WHO, temveč se jo suče ponovno v smeri kitajske pristranskosti – sočasno se ignorira več novejših pregledov prvih mesecev, ki kažejo na cca enotedensko zamudo centralne partije, ter napihovanje zgodb o notranjem dogajanju. Pozablja se tudi na dejstvo, da je preostali svet čakal več kot en mesec s pripravami na pandemijo – kitajska partija odredi vsesplošno zaprtje države 23. januarja; zahod prične z uvajanjem ukrepov marca.
- Nadaljuje se skepsa glede svetovnega ekonomskega stanja. Kljub kaskadi negativnih ekonomskih kazalcev (nezaposlenost; krčenje BDP), so borzni in finančni trgi še vedno (nepričakovano) stabilni. Deloma je za “pozitivnost” kriva poplava fiat denarja centralnih bank in vsesplošnega napihovanja dolgov. Vprašanje o zadostnosti injekcij likvidnosti ostaja odprto – obstoječa gmota svetovnega dolga postaja “nerazrešljiva” brez obsežnih odpisov. Nekatere centralne banke svarijo, da likvidnost ne bo zadostovala – potrebovalo se bo neposredne programe za stimulacijo (aka Keynes 2.0).
- Obeti svetovne ekonomije niso megleni le zaradi pandemije, temveč se ponovno ostri tudi trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko. Amerika umika investicije pokojninskih skladov federalnih uslužbencev iz Kitajske; na ameriških borzah medtem pada vrednost delnic kitajskih podjetij; PRC napoveduje digitalni Yuan; prihodnost (petro)dolarja je glede na nafto in ameriški dolg stvar diskusij; Kitajska je sedaj ustavila nakupe ameriških živil, kar kaže na propad dogovora izpred nekaj mesecev, po katerem je PRC pristal na nakup določenih količin ameriških izdelkov. Ne sme se seveda pozabiti niti na Huawei in 5G “strašenje“.
EVROPA in CENTRALNA AZIJA:
- Razprave o nadaljnji poti EU se bodo odvijale še dlje. Večji del analitikov se sicer strinja, da je razrešitev zadolženosti družb in držav ključna poteza. Obnovitveni sklad Merklove in Macrona je prvi korak k federalizaciji. Zgodovinsko (ob primerjavi z ZDA) je vzpostavitev “skupnega” dolga ena izmed podstati za globljo unijo. Posledično se smatra skupen obnovitveni sklad za politično prelomnico EU, v kolikor poteza uspe. V vsakem primeru bo dolg proces.
- Nemčija je sprejela 130 milijarden ekonomski paket za ponoven zagon ekonomije. Podobno kot v Franciji, se obljublja pregled nad prejemniki investicij, ter fokus v tehnološke inovacije in zeleno ekonomijo.
- Interpretaciji o kitajskem vplivu v Evropi, ter specifično v centralni in vzhodni Evropi, sta (nepresenetljivo) dve. Po eni strani se je nedvomno povečala količina kitajskih investicij, po drugi strani se obseg njih, glede na preostalo gospodarstvo, prerado napihuje. Brsti tudi polemika glede vezi med NATOm in EU; eden izmed kamnov spotike so ameriške jedrske konice nastanjene v Nemčiji.
- Švedski virolog Tegnell je bil “prisiljen” v zagovor predhodnih izjav o napakah švedskega pristopa. Clickbait sfera je namreč izpustila nianse njegovega intervjuja na lokalnem radiu. Kot (naiven) znanstvenik je priznal, da bi glede na trenutne uvide, tudi Švedska lahko reagirala bolje – njihova strategija je bila kljub temu primerna glede na lokalne “prednosti“. Trenutna zgodba je napihnjena, saj je Tegnell že 6. maja omenjal podobno. V istem času je država preiskovala vzroke za visoko smrtnost v dsojih.
- COVID postavlja pod vprašaj Johnsonove Brexit obljube. Notranje-politično prihaja na luč Jecklly and Hyde naveza med Johnsonom in Cummingsom. Slednji je zaradi neupoštevanja karantene povzročil škandal, ter se kasneje zagovarjal s “posh world problems” izgovori.
- Statistični urad je medtem kritiziral vladne številke testiranj, saj se rezultate prikazuje zavajajoče. Med drugim se za število opravljenih testov šteje “poslane” teste, ter ne vrnjene ali analizirane.
- Britanska opozicija je od vlade zahtevala, da preneha z izvozom policijske opreme (aka riot control) v ZDA.
- Protesti zaradi umora Floyda v ZDA so se odvili tudi v Londonu in Parizu, kjer je prihajalo do spopadov s policijo.
- V Rusiji se pojavljajo nova žarišča okužb. Karantena je bila vzpostavljena v mestu Severodvinsk na severu (zraven Arhangelska); vojska je postavila več triažnih bolnišnic na daljnem vzhodu države. Zabeležena je bila povišana smrtnost v Peterburgu.
- V Sibiriji se je zgodila ekološka katastrofa, natančneje razlitje nafte. Putin je ostro napadel lastnike podjetja, saj so se novice o katastrofi razvedele prek socialnih omrežij in ne prek uradnih kanalov.
- Zgodovinski pregled ruske (in sovjetske) zunanje politike kažejo na dolgo tradicijo uporabe paravojaških sil različnih oblik. Najnovejša iteracija je Wagner (PMC – private military company), udeležena na Krimu, v Siriji in trenutno v Libiji.
- Lukašenko je razpustil Beloruski parlament. Družbena trenja so zaznana tudi v Kazahstan.
AZIJA:
- Obseg pandemije v Afganistanu ostaja zaradi pomanjkanja testov nejasen.
- Spor med Indijo in Kitajsko v Himalaji se, kot pričakovano, umirja. Zanimiva je notranje-kitajska dinamika v ozadju spora – kitajski pritisk je povezan z nedavnim teritorialnim sporom med Indijo in Nepalom.
- Srčika kitajske tako imenovane “volčje diplomacije” ostaja v danem trenutku Hong Kong. S strani celine se mimo LegCo (HK pseudo parlamenta) sprejema varnostni zakon, pod katerim se lahko omejuje aktivnosti opozicije. Medtem je LegCo, kljub protestov nekaterih poslancev, sprejel še drug zakon, ki prepoveduje nespoštovanje Kitajske himne (1, 2). Situacijo dodatno otežuje geopolitična tekma med Kitajsko in ZDA. Slednja je ukinila poseben status HK – po novem ga smatra za “navaden” del Kitajske.
- Med Kitajsko in Tajvanom prihaja do opuščanja konsenza iz 1992, podlage za ohranjanje dogme o “enotni Kitajski”. Podobno odraža tudi pregled tajvanskega javnega mnenja – večina se smatra za de facto neodvisno državo, uradno priznanje je le de jure legalizem. Večidel naroda ne podpira združitve, vendar sočasno ne želi provocirati velikega brata na celini.
- Vlada v Kambodži zanika navedbe o odobritvi kitajske pomorske baze.
- KJU se je dokončno vrnil na severno-korejski vrh. Po drugi strani je menjava oblasti le vprašanje časa.
- Splošneje, pušča pandemija različne posledice na državah jugo-vzhodne Azije.
- Z drugim valom se medtem sooča Singapur – ena od uspešnejših držav med prvo fazo okužbe, kjer se je spregledalo življenjske razmere tujih delavcev; obenem se okužba vrača iz tujine.
AMERIKI:
- V ZDA se nadaljujejo protesti zaradi policijske umora Floyda (1, 2, 3, 4). Kaligula v Beli hiši je prilival ognja (1, 2). Med drugim je napadel zmerne pristope guvernerjev; provociral s PR obiskom bližnje cerkve, za katerega je policija prisilno odstranila protestnike na poti.
- Protesti so večinoma mirni, vendar je kljub temu prišlo do incidentov s smrtnimi žrtvami in 10.000 aretacij. Ponekod se policiji očita nepotrebno agresijo, ki privede do eskalacije mirnih protestov. Znane so tudi zgodbe o policijski nastrojenosti zoper novinarje.
- V Minneapolisu, centru izgredov, se je zoper policijo sprožil civilni postopek. Zaostrila se je tudi obtožba zoper Chauvina; ostali trije policisti udeleženi pri incidentu se soočajo s “pomočjo pri umoru”.
- Trump nadaljuje s širjenjem AntiFa preganjavice. Problematična je tudi retorika o uporabi vojske, čemur nasprotujejo nekateri guvernerji. Na “cedilu” ga je pustil tudi Pentagon – obrambni minister Esper je zaustavil mobilizacijo vojske, saj razmere le-tega ne upravičujejo.
- Vedno jasneje se kaže dejstvo, da ne izvira množično nezadovoljstvo le iz smrti Floyda, temveč je skupek nerešenim sistemskih težav desetletij. ZDA prav tako izgublja “mehko” moč (1, 2). Povrhu vsega so trenutna družbena trenja vpeta v kampanjo za novembrske predsedniške volitve. Na ravni “razumniške” državne politike, poskuša več bivših predsednikov umirjati situacijo.
- Demokratska stran izkorišča Trumpove poteze kot dokaz njegove nesposobnosti. Biden poskuša prevzeti pobudo, oziroma izpasti kot predsednik, ki lahko privede do sprave. Udeležil se bo tudi Floydovega pogreba.
- Pelosi je v spodnjem domu kongresa, pozvala afro-ameriško skupino kongresnikov k oblikovanju zakonodaje za reformo policije.
- Nadaljujejo se – le za “show” saj je Biden že nominiran – demokratski “primaries” v devetih zveznih državah, ki bodo pokazali obseg Bidenove podpore med demokrati.
- Obeta se tudi nova demokratska histerija glede ruskega vmešavanja v volitve.
- Na strani republikancev se zaznava “trumpification” stranke. Obeta se več mesecev anti-Biden gonje in priseganja na biblijo. Sočasno smatra cepivo za nujno le vsak sedmi republikanski volilec.
- Demokratska stran izkorišča Trumpove poteze kot dokaz njegove nesposobnosti. Biden poskuša prevzeti pobudo, oziroma izpasti kot predsednik, ki lahko privede do sprave. Udeležil se bo tudi Floydovega pogreba.
- Ameriško gospodarstvo se medtem sooča s plazom deložacij. Celo ekonomski časniki govorijo o ponavljanju napak iz krize 2008.
- Brazilija nadaljuje spust v kaos. Bolsonaro poskuša sproščati ukrepe, četudi število okužb še vedno raste. Le-temu nasprotujejo tudi guvernerji regij. Kljub težavam ima brazilski Trump še vedno obsežno podporo.
BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:
- Erdogan, kljub turškim ekonomskim težavam, zavrača finančno pomoč IMF. V zadnjih letih je lira izgubila 90% vrednosti glede na dolar; država je za poskus stabilizacije valute izrabila večino tujih rezerv; ne-finančni sektor se medtem šibi pod 300 milijardami dolarjev tujega dolga. Razlog za Erdoganovo zavračanje pomoči naj bi bil ustroj mreže lakajev, prek katerih ohranja vodstvo državo. Del IMF pogojev za prejem posojil zajema namreč transparentnost in odpravljanje sistemske korupcije.
- Prihodnost Assadovega režima je, glede na notranja trenja z dosedanjim “blagajnikom“, nejasna. Regionalno se še vedno čutijo posledice Sykes-Picot dogovora, ki je klanska področja (po WW1) razdelil med dve državi. Različna politična situacija v Siriji in Jordaniji sedaj pušča pečat na njihovi družbeni vlogi in razmerja do oblasti.
- Dolgoročna prihodnost sirskega režima je vpeta tudi v rezultat ameriških volitev, oziroma zunanjo politiko naslednjega predsednika.
- V Libiji se ne obeta konec državljanske vojne. Sile Haftarja (LNA) so zapustile letališče v Tripoliju, s čimer pojenja večmesečna ofenziva. Spregledan akter libijske notranje dinamike so puščavska plemena – ključna grupacija Haftarjevil sil vse od začetka LNA leta 2014. Četudi se znotraj LNA bloka pojavljajo trenja, ostaja večina vzhodnih klanov (zaenkrat) še vedno na strani Haftarja.