Pandemija se nadaljuje, izziv je globalen – RSS pregled & INFO

SVET:

  • Kompleksnost pandemije in njenih posledic ohranja situacijo negotovo. Posledično prihaja do črno-belih interpretacij – od pretiravanja do podcenjevanja. Tudi znanost ni, zaradi pomanjkanja testov in natančnih podatkov, zedinjena glede lastnosti COVIDa, temveč se pojavlja mnoštvo različnih hipotez. Situacijo meglijo tudi najnovejše številke okužb, saj se (trenutno) kažejo razlike v izbruhih glede na danosti držav, kompetentnosti vodstva in specifik lokalnega okolja, od demografije populacije do gostote poseljenosti. “Dojemanje” grožnje je torej izjemno različno, kar botruje k politični polarizaciji prebivalstva.
    • Nemški zdravstveni minister ostaja, kljub uspehu med prvim valom, zmeren glede prihodnjih napovedi. Obenem poudarja, da je imela Nemčija več prednosti, ki so olajšale uspešno sploščitev. Podobne ugotovitve prihajajo iz Švedske – njihov pristop je deloval glede na njihove danosti; druge države ga ne morejo neposredno kopirati, temveč najti švedske uvide, ki lahko delujejo tudi glede na lastne razmere. Belgijski virolog in svetovalec EU medtem navaja, da bo nujna dolgoročnejša prilagoditev na življenje s COVIDom.
  • Boj” s socialnimi omrežji nadaljuje seveda Trump. Twitter je poleg Trumpovih objav prilimal svarilo o dvomljivi resničnosti navedb. Trump je potezo označil za anti-konzervativno gonjo s strani (liberalnih medijev in) tehnoloških gigantov. Grozi s predsedniško odredbo uperjeno zoper omenjena podjetja, četudi ni jasno niti kaj s tem misli, niti nima pravne podlage za vmešavanje.
    • Del polarizacije je tudi rezultat algoritmov na socialnih omrežij, ki načrtno razdvajajo uporabnike. V javnost so prišli dokumenti ki kažejo, da je vodstvo FB za problem vedelo, vendar ni urgiralo. Ozadje je monetizacija – strinjanje in potrjevanje prepričanj uporabnika (groupthink) ga drži “prilepljenega” na socialna omrežja, s čimer se veča oglaševalski zaslužek tehnoloških tvrdk.
    • Ritolizništvo Zuckerberga ne zajema le lobiranja v Wašingtonu, temveč tudi zagovor Trumpa. Napadel je odločitev Twittra, saj se naj po njegovo, podjetja ne vmešavajo v preverbo (zmotnih) navedb.
    • Polemiko z algoritmi je izkusil tudi Google, kateremu je hrošč nenamerno brisal kitajsko kritiko.

  • Sledilni appi za pametne telefone ostajajo GDPR nočna mora. Svari se, da niso edina grožnja za privatnost – nadzor in zbiranje podatkov pred-pandemskega časa (NSA, GCHQ, etc) namreč ostaja.
  • Pandemija je prisilila države v sprejem obsežnih reševalnih paketov, ki so še dodatno povečali državno zadolženost. Sočasno se zaradi ekonomskega šoka pričakuje primanjkljaje v proračunih ter komplikacije pri odplačevanju dolgov. Veliko strokovnjakov predpostavlja, da postaja gmota dolga preobsežna za bodo nujni odpisi dolgov. Dodatno se izpostavlja razlike med razvitimi in razvijajočimi se državami, saj imajo slednje zaradi manj razvitih ekonomij, zgodovinske zapuščine dolgov in na splošno težje dostopnosti do kreditov, manj prostora za (fiskalno) manevriranje in financiranje odziva (1, 2, 3). Govora je o nujnosti odpisa dolga; svari se pred “kreditnimi jastrebi” – finančnimi skladi, ki v imenu profita hromijo reševanje zadolženih držav.
  • Na mednarodnem področju se nadaljuje govor o rebalansu moči in reformaciji dosedanjega ustroja; popularno je tudi omenjanje nove “hladne vojne“. Splošneje je govora o “prevetritvi” trans-atlantske naveze ZDA in EU. Srčika analiz zajema razmerje med ZDA, Kitajsko in EU, vendar so ugotovitve različne: ZDA izgublja EU in opušča hegemonijo, ter krha zunanjo politiko – zadnji zgled je opustitev sporazuma o “odprtem nebu“; EU postaja razočarana glede sodelovanja s Kitajsko; glede na spor med velesilama, ima EU priložnost za prevzem mednarodnega sodelovanja.
      • Regionalno se mednarodno tekmovanje čuti tudi na Zahodnem Balkanu, ki je vpet med EU, NATO, Rusijo in Kitajsko. Medtem se Italija spogleduje s poglabljanjem kitajskih vezi. V centru geopolitičnega “dvorjenja” se je znašla tudi Poljska, kjer želijo Američani nastaniti jedrske rakete (1, 2).
  • Trenja mednarodne arene se prelivajo tudi v ekonomske vode. Ameriški zvezni pokojninski skladi se umikajo iz azijskih investicij, medtem pada vrednosti kitajskih delnic na ameriških borzah.
    • Aktualna ostaja tudi ameriška fronta zoper Huawei. Kanadasko sodišče je zavrglo pritožbo CFO Huaweija glede ekstradicije v ZDA.
    • Na monetarnem področju je prihodnost dolarja odvisna od ameriške politike; medtem kitajska centralna banka napoveduje digitalni yuan temelječ na (centraliziranem) blockchainu. Ameriška alternativa je libra od FB, katere vrednost bo vezana na dolar.
    • Zanimiva je tudi zgodba o redkih kovinah, kjer se več let svari pred kitajsko “dominacijo” tržišča. Kljub obljubljeni diverzifikaciji kopanja, so investicije drage in pričetek izkopa zahteven, zaradi česar se tržišču ne obetajo hitre spremembe. Podobna zgodba se odvija v jeklarski industriji – zaradi nižjega povpraševanja se veliko obratov sooča z zaprtjem – svari se pred kitajskimi prevzemi in posledični dominaciji dobave jekla.

EVROPA in CENTRALNA AZIJA:

  • Napoved kanclerke Merkel (DE) in predsednika Macrona (FR) o skupnem evropskem skladu v višini 800 milijard evrov, namenjenemu post-pandemski obnovi, se označuje za “hamiltonski” moment EU. Primerjava izhaja iz ameriške zgodovine – Alexander Hamilton spada med ustanovne očete ZDA, ter velja za zagovornika federalizma in enega ključnih piscev ustave. Osrednjega pomena je bil pri vzpostavitvi sistema državnih financ, ter prav tako pomagal pri obvladovanju dolgov zveznih držav – prenešeno na EU se nemško-francosko napoved smatra za pričetek evropske federacije, ki bi bila politično in ekonomsko bolj povezana od trenutne unije.
    • Seveda so prisotne različne interpretacije nadaljne poti. Skupen dolg (prek skladov ali obveznic) naj bi bil nujen za “preživetje” evropskega projekta. Po drugi strani se pojavljajo dvomi o izvedljivosti obljub (1, 2), saj bo za uspeh potrebnih veliko kompromisov.
  • V Veliki Britaniji se Johnson sooča s padcem podpore zaradi “vprašljivega” odziva na pandemijo. Na ogenj je prilil goriva Johnsonov vrhovni svetovalec (in arhitekt Brexita) Cummings zaradi neupoštevanjem distanciranja (1, 2, 3).
    • Zunanje-politično se Britaniji očita ekonomsko podrejanje Kitajski. Brexit se namreč še vedno “odvija”, medtem Britancem zmanjkuje časa za oblikovanje in podpis trgovinskih sporazumov.
    • Na otoku se zaznava prva pomanjkanja hrane zaradi sistemskih težav industrije.
  • Nemška zvezna vlada je napovedala devet milijarden reševalni paket za Lufthanso. Pogoj za sredstva je četrtinski delež v podjetju, s čimer ima država možnost veta v primeru tujega prevzema.
  • V Rusiji se porast okužb sicer ustavlja, vendar pušča pandemija obsežne notranje-politične posledice. Zunanji opazovalci so začudeni nad Putinovo politiko med pandemijo, ki se oddaljuje od pristopov zadnjih desetletij. Do sedaj je bila podstat Putinove politike centralizacija oblasti v Kremlju in njem samim. Posledično se je med pandemijo pričakoval centraliziran avtoritaren odziv, namesto katerega se je Putin umestil v ozadje, ter delovanje prepustil lokalnim/regionalnim oblastem. Prav tako je prestavil referendum o ustavnih spremembah, ter pristal na manjše praznovanje zmage zoper okupatorja – največji ruski praznik. Rezultat je padec podpore iz 80% na 50%, ter notranji boj med ruskimi elitami glede razdelitve moči in Putinovega nasledstva.
    •  Zaradi nizkih cen energentov je nejasna prihodnost ruskega gospodarstva. Natančneje se postavlja pod vprašaj energetske projekte usmerjene v Azijo.
  • Nerazrešen ostaja (zamrznjen) konflikt med Ukrajino in Rusijo v Donbasu – osrednji razlog tiči v sporazumu iz Minska, ki je konflikt sicer omejil, vendar se zaradi nasprotujočih si zahtev sprtih strani, ne obeta dokončnega premirja.
  • Med Kirgizistanom in Tadžikistanom sta se v razmaku enega tedna odvila dva incidenta na spornem mejnem območju.
  • Države centralne Azije se zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev za spopad s pandemijo, obračajo na IMF.

AZIJA:

  • V Indiji se nadaljuje prespraševanje Modijevega odziva in ukrepov. Očita se prenaglenost in disproporcionalne posledice za revnejše sloje prebivalstva.
    • Za del indijskega stanja je kriva tudi “anarhičnost” medmrežja in socialnih omrežij, kjer se odvijajo blatni politični boji med strankami.
    • Kakor v drugih državah, se je tudi v Indiji pojavila polemika glede nadzora in vdora v privatnost aplikacij za sledenje okužbi.
    • Indijske težave niso omejene le na COVID. Na severo-vzhodu je izbruhnila prašičja gripa, več kmetijskih področij se medtem sooča z invazijo kobilic (1, 2).
  • Humanitarne organizacije opozarjajo na pogrom  v Mjanmaru. Satelitske slike naj bi kazale goreče vasi Rohingy.
  • V Himalaji je eskaliral mejni spor med Indijo in Kitajsko. Incidenti niso sicer nič novega, kljub temu se obe strani poslužujeta agresivne retorike. Vzorec ustreza sicer partijski taktiki “diversionary agression” namenjeni lastni publiki. Rezultat režimske propagande in jačanja nacionalne zavesti je “hawkish” populacija, ki od partije in Xija pričakuje dokaze kitajske “moči“. Kadarkoli se partija sooča s trenji ali upadom podpore, načrtno “eskalira” enega izmed (priročnih) konfliktov, s čimer ponovno izpade “kompetentna”. Prav tako je sama eskalacija “zmerna” – vedno znova gre za inkrementalne provokacije, nikoli resno vojaško posredovanje.
    • Glede na težave s posledicami pandemije, partija sledi klasičnemu ciklu “zunanjih sovražnikov” – ZDA, južno-kitajsko morje, Himalaja. Pred dobrim mesecem se je odvijala ostra diplomatska vojna z ZDA; pred tedni se je pripetil incident v SCS morju. V zadnjih tednih poziva kitajska k sodelovanju – četudi spor z ZDA ni premoščen je retorika “milejša” – eskaliral pa je spor glede nekaj kilometrov ceste na (sicer strateškem) himalajskem platoju. Glede na pandemske težave obeh držav, je himalajski spor “osvežujoča” zgodba, ki koristi obema voditeljema.
  • Pandemija predstavlja kitajski “Sputnik” moment, saj je ena od posledic obsežen zasuk v mednarodni percepciji Kitajske (podobno kot je Sputnik presenetil mednarodno javnost glede zmožnosti Sovjetov). Analitiki vidijo dve možni poti h kitajski hegemoniji – prek vojaške in ekonomske moči. Problem je nejasnost glede, od partije, izbrane strategije.
  • Nepričakovana eskalacija razmer se je odvila v Hong Kongu. Partijski ljudski kongres napoveduje sprejem varnostnega zakona (mimo lokalnih zakonodajalcev v Hong Kongu – LegCo), s katerim bo možno omejevati opozicijsko aktivnost.
    • Dikcija napovedanega zakona je “široka” in pušča možnosti za interpretacijo, ki lahko tekom časa postaja ostrejša. Srčika spora je možnost, da lahko v imenu nacionalne varnosti, centralne oblasti posredujejo v Hong Kongu. Odločitev de facto končuje princip “dva sistema, ena država“, podlaga za predajo mesta iz britanske v kitajsko oblast leta 1997.
    • Poteza je v Hong Kongu pripeljala do množičnih protestov. Ista polemika – pristojnosti in pooblastila med lokalno in centralno oblastjo – je bila že preteklo leto kriva za proteste in spopade s policijo, ko je podobno zakonodajo poskušal sprejeti LegCo. Starejši primer je kaos iz leta 2003, ko se je prvič poskušalo sprejeti trenutno zakonodajo.
    • Veliko tujih analitikov je nad partijsko potezo začudeno, saj je kitajski ugled “skrhan” že zaradi pandemije. Nekateri smatrajo potezo v Hong Kongu za prve “strele” nove hladne vojne, saj se pričakuje zaostritev odnosov in možnost sankcij. Po drugi strani je fokus sveta uperjen v COVID; zaradi ekonomske krize bo težavna tudi vzpostavitev sankcij.
  • ZDA so odobrile prodajo naprednih torpedov Tajvanu. Glavni razlog je seveda provokacija Kitajske.
  • Severno-korejski “rocketman” je dokončno nazaj v sedlu oblasti. V zadnjem nastopu je ponovno pričel s hvaljenjem o jedrskem programu (1, 2).
  • V Južni Koreji se odvija po-volilni škandal. Opozicijski politik očita kitajsko vmešavanje in prikrojevanje rezultatov parlamentarnih volitev pred enim mesecem, kjer je drugi mandat prejel Moon.
  • Japonska je pričela s postopnim odpiranjem družbe. Abe se še vedno sooča s kritiko glede poznega odziva. Sočasno je odjeknil tudi politični škandal, saj je Abe spremenil zakonodajo glede starostnih omejitev vrhovnega preiskovalca – njegovega dolgoletnega zaveznika.
  • Vietnam se odpira; ena od “pridobitev” pandemije je bolj odkrita komunikacija med ljudstvom in režimom.
  • Na Filipinih se svari pred nevarno kombinacijo izrednega stranja in predsednika Duterta, znanega po uporabi represije zoper družbene problematike.

AMERIKI:

  • Ameriška Kaligula nadaljuje s surealnim resničnostnim šovom. Znanost svari pred uporabo Hydrochloroquina – še nedavno “svetovan” s strani Trumpa. Izjalovil se je tudi napad na WHO. Zaradi tweetanja laži – na kar je Twitter pričel opozarjati – in Trumpovega “steklenega” ega, sedaj grozi z predsedniško odredbo zoper socialna omrežja, četudi nihče ne ve kako in na podlagi katerega zakona.
    • Blato se meša tudi med demokrati in republikanci. Najnovejša zgodba izhaja še iz časa Obame, ter se navezuje na Trumpovega svetovalca za nacionalno varnost Michael Fylnna. Tik pred volitvami je nekdo iz administracije v javnost spustil obveščevalno poročilo, po katerem naj bi Flynn komuniciral z ruskimi “partnerji”. Obamini administraciji – čigar podpredsednik je bil Biden, torej trenuten demokratski kandidat za naslednjega predsednika – se očita zloraba pooblastil. Detajli zgodbe so sicer “megleni”, saj je bil Flynnov pogovor zajet met prisluškovanjem tujim agentom – on ni bil neposredna tarča. Prav tako so bila imena v poročilu redaktirana, zaradi česar ni jasno, kateri člani Obamine administracije so dejansko videli Flynnovo ime. Vzrok za blatno bitko so seveda novembrske predsedniške volitve.
    • V centru prespraševanja se je znašel tudi zunanji minister Pompeo. Odstavitev (kritičnega) preiskovalca zunanjega ministrstva, je postavila pod drobnogled ravnanje Pompea – kjer so se (nepresenetljivo) pojavile zgodbe o zlorabi položaja.
  • Kljub obljubam o prevetritvi ameriške zunanje politike, se je pod Trumpom nadaljevala obsežna uporaba dronskih napadov – ter zmanjšal civilni (zakonodajalski in izvršni) nadzor nad njihovo uporabo.
  • Ameriška centralna banka FED svari pred povišanjem cen hrane.
  • V Mehiki izraža vedno več guvernerjev kritiko zoper predsednika, ter njegovo ravnanje med pandemijo.

BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:

  • Izraelska “kafkaesque” politika spreminja odnose v regiji. Govor o aneksaciji Zahodnega brega je Fatah privedel do odstopa od mednarodnih sporazumov. Zaradi skupne grožnje se obeta celo sodelovanje med sprtima blokoma – Hamas v Gazi ter Fatah v Zahodnem bregu. Netanyahu je prav tako obelodanil, da “aneksirani” palestinci ne bodo prejeli državljanjstva.
  • V Siriji je Assad zasegel premoženje bratranca – dosedaj režimskega “blagajnika“. Natančno ozadje ni znano; predpostavlja se boj za moč znotraj režima.
  • Praznovanje Ramadana je bilo zaznamovano s COVIDom. Prav tako so bili vidni zalivski razkoli, pred čemer ni imuna niti religija.