Pandemija se nadaljuje, izziv je globalen – RSS pregled & INFO

SVET:

  • Pandemija je še vedno v teku. Svari se pred prezgodnjim slavjem, saj se pričakuje novo rast okužb, oziroma drugi val. Veliko voditeljev namreč ne omenja dejstva, da se prek strategije sploščitve okužbo ne ustavlja, temveč le omejuje hitrost širjenja. Dolgoročni načrt zajema torej okužbo večine populacije. Alternativna rešitev je cepivo – vendar znanost opozarja, da razvoj cepiva ne zahteva le čas in mednarodnega sodelovanja, temveč je potrebno proizvesti tudi več milijard doz in precepiti svetovno populacijo.
    • S porastom okužb, takoimenovan drugi val, se že soočajo na Kitajskem, v Južni Koreji, Singapurju in Nemčiji. Na voljo so tudi sveže številke prekuženosti. Švedska, natančneje Stockholm, naj bi dosegel 10%; New York na ravni zvezne države cca 15%, v urbanih predelih kjer je bil izbruh najhujši, pa do 25%. Izstopajo tudi nekatere revnejše četrti, kjer je prekuženost skoraj 40%.
  • Trump ponovno napada WHO, četudi na podlagi zmot. Medtem se je odvilo zasedanje članic WHO, ki Trumpove očitke zavračajo, ter napovedujejo skupen napor zoper pandemijo. Prav tako bo odziv WHO preiskan. Organizacija ima namreč v statutu mehanizme, ki omogočajo preiskavo njenih odločitev in ravnanj. Plenum je naslovil tudi Xi, ki poskuša umirjati anti-kitajsko gonjo. Velik poudarek je bil namenjen tudi poti naprej.
    • Kljub vsem argumentom proti, se na spletu še vedno širi zarota o laboratorijskem izvoru virusa, četudi brez znanstvene podlage. Nadaljnja komplikacija je dejstvo, da je bil wuhanski laboratorij zgrajen s finančno pomočjo ZDA; pri gradnji so sodelovali tudi ameriški in francoski virologi. Tudi navedbe Pompea so dvomljive, saj zanika laboratorijski izvor tudi ameriška obveščevalna skupnost.
    • Razlogi za laži administracije so novembrske predsedniške volitve. Leak Trumpove kampanje jasno razkriva, da je prelaganje krivde na Kitajsko del volilne strategije.

  • Retrospektivno se oblikuje tudi natančnejša slika o začetnem poteku epidemije na Kitajskem. Novi uvidi kažejo tudi na “napihnjenost” zgodbe o zatiranju žvižgača in “skrivanju” virusa pred svetovno javnostjo. O pojavu novega virusa je bil WHO obveščen že 31. decembra, CDC nekaj dni kasneje. Glavna napaka kitajskih oblasti je bila dvotedenska “negotovost” o medčloveškem prenosu, saj je birokracija “čakala” na znanstveno sodbo, četudi se je lahko o prenosu sklepalo zaradi rasti okužb.
    • K preglednosti situacije ni pripomogla zaprta narava kitajskega režima. V javnost je pred kratkim prišel leak kitajske podatkovne baze okužb, prek katere se obeta preverba uradnih številk. Sočasno je bila zaradi novih izbruhov izklicana karantena 100 milijonov ljudi na severo-zahodu Kitajske.
  • Ekonomska situacija ostaja negotova. FED opozarja, da “tiskanje” denarja (injekcije likvidnosti) ne bo zadostovalo. Preprečitev depresije bo zahtevala uporabo dodatnih pristopov, med drugim državne projekte in reformo socialnih programov, ki so v domeni kongresa in Bele hiše. Dodaten problem za ameriško ekonomijo je krhanje petrodolarja.
    • Posledice pandemije se čutijo v vseh regijah, ne glede na njihovo “razvitost”. V “razvitem” svetu se kažejo posledice (mantre) “majhne države” ter desetletij rezov, privatizacij in politikanstva. V večih državah prihaja do erozije demokratičnosti; v drugih so sporne aplikacije za sledenje okužb.
    • Razvijajoči svet se medtem sooča z mankom “fiskalnih” sredstev, saj je financiranje zdravstvenega odziva in reševanje ekonomije oteženo zaradi premajhnih proračunov. Pušča se ob strani dejstvo, da ima velik del sveta tudi prgišče ostalih težav.
    • Apropos nerešene težave sveta … svari se pred pomanjkanjem hrane (1, 2); zaznava se pomanjkanje vode; najnovejši klimatski model kaže na možnost hitrejšega segrevanja zemlje glede na dosedanje uvide.

EVROPA in CENTRALNA AZIJA:

  • EU se nahaja pred zgodovinskim razpotjem, saj bo pristop post-krizne obnove začrtal usodo unije, ter posredno kontinenta. Pandemija je “obudila” nemško kanclerko v izteku zadnjega mandata. Skupaj z Macronom nadaljujeta postopno izgradnjo političnega konsenza za 500 milijarden evropski reševalni sklad, ki bi se dodal obstoječemu 540 milijardnemu paketu. Naslednji evropski proračun bo prav tako v “znamenju” evropske obnove.
    • Na nemški strani je prišlo do nepričakovanega zapleta zaradi sodbe vrhovnega sodišča, ki je kontrirala mnenju sodišča EU. Srčika spora je različna interpretacija glede “oblik” skupnega zadolževanja, ter posledična legalnost glede na obstoječo zakonodajo. Načrt Macrona in Merkel bo nedvomno politično težaven, tako na ravni EU, kakor na ravni nekaterih članic. Sočasno lahko nemško-francoski konsenz zlahka “dominira” pri oblikovanju evropskih politik – sodbo o trenutnem “razpotju” pa se bo pisalo šele čez čas.
  • COVID je v Vzhodni Evropi privedel do (dodatnega) metastaziranja avtokratskega populizma – poleg lokalne “banana” iteracije, se je resnejši zdrs odvil na Poljskem in Madžarskem. Slednja, oziroma natančneje premier Orban, se je znašel pod “jezo” evropskega parlamenta. Zaradi sprejetja sporne zakonodaje in zatiranja medijev, se madžarski grozi z uvedbo sankcij in prenehanjem izplačevanja evrposkih sredstev. Sočasno je evropsko sodišče obsodilo razmere v begunskih zaporih.
  • V Rusiji okužba strmo narašča, medtem je število smrtnih primerov “nizko” glede na podatke iz drugih držav. Razlog je v “načinu” štetja, saj se kot COVID smrt šteje le ljudi, ki so bili pozitivni ter umrli zaradi dihalnih težav. Sočasno se poroča o preobremenitvi bolnic in visoki smrtnosti ruskega zdravstvenega osebja. Kriza je prizadela tudi druge regije, ter zahtevala federalno posredovanje v Dagestanu. V Čečeniji medtem Kadyrov na svojevrsten način “rešuje” situacijo. Odpustilo se je več zdravnikov, ki se “pritožujejo” nad pomanjkanjem zaščitne opreme.
    • Putin uporablja krizni čas za konsolidacijo oblasti. Sočasno se napoveduje več obsežnih programov za masovno testiranje populacije, začenši v Moskvi. Med drugim se razvija cenejše “hitre” teste, ki bi omogočali zajem čim večjega deleža posameznikov. Šele v primeru pozitivnega ali nejasnega rezultata, se bi posameznika še enkrat testiralo z bolj natančnim, vendar časovno zahtevnejšim testom.

AZIJA:

  • V Afganistanu so Talibani izvedli napad na porodnišnico, kar je (verjetno) dokončno pokopalo premirje z ZDA (1, 2). Sprti strani v Kabulu so se medtem uspele dogovoriti o deljenju oblasti.
  • V Pakistanu je preiskava gospodarske korupcije razkrila “ceno” kitajskih investicij, saj se del sredstev utaji.
  • Indija in Bangladeš se pripravljata na prihod “močnega” ciklona.
  • Glede pandemije se v Indiji pojavljajo očitki zoper ravnanje in odziv Modija (1, 2) – od uspeha spoprijema z virusom bo odvisna tudi prihodnja usoda stranke BJP. Prebroditev otežuje tudi korupcija. Mednarodno se je tudi Indija znašla v sredini spora med Kitajsko in ZDA.
  • Vzhodna Azija orje (epidemiološko) ledino. Kitajska je zaradi novih izbruhov razglasila karanteno na severo-vzhodu države. Sočasno se “drži” večji del migrantskih delavcev doma (na podeželju). Ponovna rast okužb je zaznana v Južni Koreji in Singapurju. Po drugi strani je izbruh na Japonskem zmeren, četudi je bil državni odziv zapoznel. Na Filipinih pa se stanje še vedno slabša.
  • Nadaljuje se kitajski “družinski” fevd med Ljudsko Republiko Kitajsko (PRC; #Mao) in Kitajsko Republiko (RoC; #Chiang Kai-shek), prav tako znano kot Tajvan. Kitajska nadaljuje s cockblockom Tajvana v mednarodnih organizacijah … kot je WHO, kjer se odvija diplomatski spor med ZDA in PRC glede “statusa” Tajvana. V Tajvanu se je pričel drugi mandat premierke Tsai, ki je poudarila, da ne pristaja na “ena država – dva sistema” princip – uporabljen za predajo Hong Konga iz britanske v kitajsko državo.
  • Propagandni spor med Kitajsko in ZDA se nadaljuje, četudi so ameriški cilji nejasni. Presprašuje se vplive kitajskega vodstva na mednarodno krajino, ter išče “zmerne” načine za balansiranje kitajskega vzpona. Partija je medtem sprožila agresivno propagandno kampanjo.
    • Neuspeh je viden tudi pri Huawei zgodbi, saj večina ameriških zaveznikov ni prepovedala uporabo njihove 5G opreme. Američani so pričeli s posrednim “povračilom” prek nadaljnjih trupel zaveznikov. Le nekaj dni po napovedi o odprtju nove tovarne tajvanskega TSMC (semikonduktorji) v ZDA, je ameriška administracija zaostrila sankcije za podjetja, ki poslujejo s Huaweijem. Slednji je eden največjih naročnikov pri TSMC. (1, 2, 3, 4)

AMERIKI:

  • Nadaljuje se predsedniški resničnostni šov. Trump jemlje hydroxichloroquine, četudi njegova učinkovitost zoper COVID še ni potrjena. Hackerji medtem grozijo s publikacijo trumpovih emailov. Odvil se je tudi “Obamagate” – pseudo-škandal zaradi Obamove kritike uperjene zoper administracijo (1, 2, 3).
    • Nadaljuje se tudi saga v notranjem ministrstvu, ki je voden od trumpovega gorečneža ter pomaga administraciji pri nastavljanju lakajev. Srčika spora je blokiranje kongresnega nadzora nad ministrstvom.
    • Ironija se nadaljuje, saj je tudi notranje ministrstvo – poleg mnoštva guvernerjev, agencij in ekspertov – skeptično o Trumpovem (pre)hitrem opuščanju ukrepov zoper COVID.
    • Nujno je sicer priznati, da ameriško stanje ni le posledica Trumpovega ravnanja, temveč je tudi rezultat nedelujočega zdravstvenega sistema (1, 2).
  • Mehika je zaradi rasti nasilja na cesto poslala vojsko.
  • V Venezueli je ponesrečen državni udar privedel do razkola med opozicijo. Država je medtem sprožila tožbo zoper britansko centralno banko, saj je slednja na podlagi sankcij “zaplenila” 31 ton venezuelskega zlata, ki je shranjeno v Britaniji.
  • Brazilija se sooča z eksponentno rastjo okužb ter postaja eden izmed svetovnih epicentrov. Zasluge za stanje nosi Bolsonaro – norost njegove politike odražata tudi odstopa dveh zdravstvenih ministrov.

BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:

  • Glede na kaotičen rezultat ameriškega udejstvovanja v regiji, ter specifično Irana, potrebuje EU lastno/neodvisno strategijo. (1, 2)
  • Netanyahu se odpravlja na sojenje zaradi korupcije. Predhodno je sodišče, kljub sodnim procesom zoper njega, “odobrilo” formiranje parlamentarne koalicije z Gantzom. Načrti o (ilegalni) aneksaciji Zahodnega brega so še vedno na mizi, ter povzročajo nervozo v sosednji Jordaniji.
  • V Kuvajtu ima pandemija več “reformatorskih” učinkov na vlado in birokracijo.
  • Iran je izgubil del vpliva v Iraku, saj se nekatere šiitske milice integrirajo v iraško državno strukturo.
  • Sirski režim je zaradi eskalacije lokalnih razmer (spopad in prelita kri med policijo in lokalnimi veljaki) izvedel operacijo na jugo-vzhodu države. Pandemija, oziroma obdobje ukrepov, je režimu prav tako odprla nove možnosti za okrepitev kontrole nad državo. Po drugi strani se pojavljajo trenja v državnem vodstvu. Moč Assada izziva bratranec zadolžen za državno blagajno, ki “poseduje” polovico sirske ekonomije. Problemi se, zaradi sektaških ločnic, pojavljajo tudi v vojski.
  • Tunizijska vojska je uspešno pomagala civilni vladi pri ukrepih zoper covid. Zaradi ekonomskih posledic in manjšega proračuna, pa se pričakuje ohladitev odnosov.
  • V Libiji, kjer tuji akterji podpirajo sprti strani, je prisotna tudi Kitajska. Slednja, za razliko od ostalih sil, v Libijo ne pošilja vojakov, temveč izgrajuje svoje ekonomske interese ter Libijo postopoma integrira v kitajsko ekonomsko “sfero”.
  • Somalija se sooča s pandemijo – stanje ostaja “normalno“. Države se že desetletja sooča s ciklom konfliktov, lakote in rastjo terorizma – stanje sliči kaosu ne glede na COVID. Afriška centrala ZDA (AFRICOM) dodaja k slabim razmeram. V letošnjem letu je bilo opravljenih več bombardiranj z droni kot v osmih letih Obamine administracije.