Pandemija se nadaljuje, izziv je globalen – RSS pregled & INFO

SVET:

  • V mednarodni areni se nadaljuje diplomatski prepir med ZDA in Kitajsko, ki slabi položaj obeh.
    • Trumpova administracija nadaljuje z lažmi o laboratorijskem izvoru virusa, četudi le-to zanikajo lastni eksperti in obveščevalna skupnost (1, 2, 3). Kitajska partija v odgovor nadaljuje z diplomatsko in propagandno ofenzivo.
    • Bežno upanje je predstavljala skupna resolucija v ZN, vendar je ameriška stran kasneje zanikala dosego konsenza.
    • V ZDA je govora o gospodarski ločitvi od Kitajske. Napovedi so zaradi prepletenosti ekonomij optimistične. Šušlja se o novih tarifah na kitajske izdelke, kar lahko privede do nove trgovske vojne. Trumpov ekonomski nacionalizem ni le del zunanje politike, temveč namenjen volilni bazi (dogwhistling).
    • Rezultat zadnjih let Trumpove administracije, skupaj s fiaskom pandemije, je neizpodbiten zaton ameriške hegemonije, ter vedno očitnejši razkol med Ameriko in Evropo. Glede na bližino ameriških predsedniških volitev, bo potek naslednjih let jasen šele novembra. Tudi ob morebitni zmagi Bidena, se dvomi v njegovo sposobnost krpanja trans-atlantskih odnosov.
    • Aktualne analize zajemajo dve interpretacije – vakuum ameriškega geopolitičnega zdrsa naj bi zasedla Kitajska VS pretiravanje glede kitajskega prevzema svetovnega vodstva.
  • Ameriška centralna banka FED je že ob pričetku pandemije pričela z ekspanzivno monetarno politiko, s čimer se poskuša preprečiti deflacijsko opustošenje finančnih in bančnih trgov. Zaradi obsega ameriških fiskalnih injekcij, ki še zdaleč niso končane, so ostale centralne banke prisiljene v podobno ravnanje.
    • Različnost reševalnih pristopov (in posledic) se odraža tudi na trgih dela. V primerjavi z EU, beležijo ZDA obsežnejši porast nezaposlenosti.
  • Več držav pričenja z vpeljavo aplikacij za sledenje okužbe prek mobilnih telefonov. Analitiki svarijo, da ni “pandemičen” nadzor nič novega, temveč le prepakiranje in normalizacija tehnološkega nadzora ljudi, pred katerim se svari že desetletje (#Snowden, # Assange).
    • Pristop do razvoja aplikacij je seveda odvisen od države. V Nemčiji so se prvi poskusi izjalovili zaradi problemov s privatnostjo podatkov. V Veliki Britaniji se odpira podobna polemika, saj dobivajo ameriški tehnološki giganti dostop do zdravniških baz NHS. Indija je prav tako razvila aplikacijo, vendar je francoski hacker že v prvih dneh razkril varnostne pomanjkljivosti.
  • Pandemija spreminja tudi kriminalno podtalje. Tihotapljenje postaja zaradi zaprtosti družb oteženo, prav tako je upadlo povpraševanje. Rezultat je porast nasilja in teritorialne bitke med različnimi skupinami.

EVROPA in CENTRALNA AZIJA:

  • Kljub pandemiji se Velika Britanija še naprej premika v smeri Brexita. Časa za pogajanja je bilo že pred pandemijo malo, sedaj je kriza celoten proces še dodatno upočasnila. Johnson (trenutno) še vedno govori o brezkompromisnem izstopu; bližje datumu se pričakuje preložitev izstopa.
  • Nemško ustavno sodišče je nepričakovano izvedlo legalističen udarec zoper EU in nemško vodstvo. Nemška vlada naj bi zaradi pomanjkljivega nadzora ECB ravnala protiustavno. Natančneje gre za mehanizem PSPP (public sector purchase programme) namenjen monetarni stabilizaciji držav. Rezultat poteze ni le pravni spor, temveč otežuje ekonomsko reševanje EU, ter krha osrednjo vlogo Nemčije med evropskim soočenjem s pandemijo.
    • O legalnosti PSPP je sicer razsodilo že evropsko sodišče. Nemško sodišče s potezo ne kontrira le sami sodbi o PSPP, temveč očita evropskemu sodišču, da je prestopilo svoje pristojnosti. Pravno gledano je evropsko sodišče v hierarhiji nad nemškim, vendar sta med sabo neodvisni.
  • Slovaška beleži nadpovprečen uspeh pri soočenju s pandemijo – nepričakovano glede na kazalnike razvitosti, kapacitet zdravstvenega sistema in spočetno nepripravljenost. Ključnih dejavnikov je bilo več: hitra uvedba karantenskih ukrepov (zaprtje šol, trgovin in prekinitev masovnih dogodkov), četudi gibanje ni bilo omejeno (eg: med občinami); politične stranke so prve tedne iskale krivca za nepripravljenost, vendar bile enotne glede resnosti groženj; prebivalstvo je upoštevalo napotke brez potreb po prisili; pomembno vlogo so odigrali tudi mediji – z “objektivnim” pokrivanjem situacije so bili glavni vir informacij, s čimer se je preprečilo porast zarotniških debilizmov na socialnih omrežjih.
  • Alternativna zgodba o pandemiji prihaja iz Španije. Preostanek sveta “joka” nad krutostjo (blagih) ukrepov, medtem se pozablja drakonsko karanteno med izrednim stanjem v Španiji.
  • Tretji pristop se odvija v Belorusiji. Ignoranco vodstva (Lukashenkovi napotki o pitju vodke nimajo znanstvene podlage …) nadomešča odziv civilne družbe, ki je pričela z samostojnim izvajanjem ukrepov.
  • V Rusiji se nadaljuje eksplozija okužb. Putin je kljub temu obelodanil konec obdobja vsesplošnega zaprtja ukazanega s strani federacije. Nadaljnji ukrepi in karantena so sedaj v domeni regijskih vlad. Medtem se poroča o kriznem stanju v peterburških bolnišnicah, ter prikrivanju smrti okuženega zdravstvenega osebja.

AZIJA:

  • V južno-kitajskem morju se je odvil “incident” med petimi mornaricami. Kitajska “ekspedicija” se je premikala v smeri malezijske ladje na robu pomorske ekonomske cone (EEZ – 200 navtičnih milj od obale), ki je izvajala globokomorske vrtine za najdbo potencialnih zalog nafte – osrednji vzrok za teritorialne spore v južno-kitajskem morju.
    • Kitajska flotila je nameravala “motiti” naftno raziskovanje, vendar bila prestrežena s strani malezijske in ameriške mornarice, katerim se je pridružilo nekaj ladij iz Avstralije in Vietnama.  Ladje obeh strani so več dni “manevrirale”, ter kasneje območje zapustile.
    • Narava incidenta ni nič novega, saj se podobna “merjenja moči” in “nadlegovanje” odvija že dlje. Dominanten akter je Kitajska, ki poskuša razširiti “lastno” območje v južno-kitajskem morju; sočasno imajo tudi ostale države medsebojne spore glede morskih mej.
    • Regija ostaja vpeta v večplastno diplomacijo, ki na eni strani sicer zajema pomorske incidente, vendar se sočasno sodeluje prek ASEANa. Prav tako je vsem državam osrednji interes ekonomija – zaprte pomorske poti k temu ne pripomorejo.
    • Ključno vprašanje ostaja vloga ZDA. S kitajske strani se ZDA vmešavajo; manjše države jo smatrajo za protiutež Kitajski; za ameriške administracije dobiva zajezitev kitajske ideološki podton – hladno-vojni containment.
  • Kitajska stoji zaradi “osrednje vloge” pri pandemiji pred večimi izzivi. Notranje-politično se partija sooča z ljudsko skepso in trenji; nove težave se obetajo v Hong Kongu. Ključen izziv je tudi ponoven zagon ekonomije. Zunanje-politično se nadaljuje propagandna ofenziva, ki zajema manj novic o kitajski pomoči, ter postaja usmerjena zoper ZDA.
    • Nedvomno se odvija rebalans moči v mednarodni areni. Znak le-tega je “prilagajanje” diplomatskega pisma EU ob 45. obletnici vzpostavitve odnosov, v katerem je bil odstranjen stavek o izbruhu COVIDa v Wuhanu. Za nekatere evropske politike velik “incident”, za druge (taktična) diplomatska poteza v časih realpolitičnega rebalansa. Sočasno se okrog kitajske moči gradijo miti, saj trenutni rebalans, kakor tudi pandemija, še zdaleč nista končana.
  • Na Filipinih je Duterte ukazal zaprtje največje televizijske hiše, ki je bila znana po kritikah njegove politike.
  • Južno-korejska obveščevalna služba poroča o paničnem kupovanju v severni sosedi. Zanikanje le-tega, je bilo tudi eno redkih sporočil iz severa med “odsotnostjo” KMU v preteklih tednih. Severni Koreji ponuja pomoč tudi Kitajska.
  • Japonska nadaljuje s prilagajanjem ukrepov. Obdobje samega trajanja se podaljšuje, vendar je večina ukrepov prostovoljne narave. Prav tako se več predelov Japonske sprošča, medtem se v regijah z večjimi izbruhi nadaljuje z ostrejšimi ukrepi. Sočasno Abe obljublja več testiranja, zdravstveno ministrstvo pa je razširilo napotke glede distanciranja.

AMERIKI:

  • Trump nastavlja sveže lakaje na ključna mesta v Pentagonu. Cutrone, varnostni svetovalec podpredsednika Penca, bo “sodeloval” pri procesu kadriranju Pentagona in nastavljanju dodatnih lojalistov administracije.
    • Ameriško sodno ministrstvo je na podlagi pravne “tehnikalije” opustilo tožbo zoper Flynna – bivšega varnostnega svetovalca in osrednjo pričo v preiskavi glede Trumpovih vezi z Rusijo. Ključen zasuk je bila izdaja notranjih dokumentov FBI, kjer so uradniki pred prvim “pogovorom” s Flynnom, med seboj diskutirali o taktiki, pristopu in ciljih. Glede na “eksplozivnost” preiskave – sodelovanje s tujo državo s strani predsedniškega svetovalca le nekaj dni po inavguraciji Trumpa – je ravnanje FBI razumljivo. Za Trumpove gorečneže pa dokaz o “deepstate” zaroti.
    • Surealnost Trumpove administracije eskalira tudi zaradi bližine novemberskih volitev. Osrednja tematika bo Kitajska. (1, 2)
  • Okužba se medtem pojavlja v ruralnih predelih ZDA, sočasno se poroča o pomanjkanju mesnih izdelkov v trgovinah.
  • Mehika se sooča s poraščanjem nasilja med sprtimi kriminalnimi skupinami.
  • Neuspel coup d’etat v Venezueli je voda na mlin režima, saj ni bil le “pomanjkljivo” načrtovan, temveč implicira opozicijo pod vodstvom Guaida. Stanje nadaljno zaostruje še COVID, medtem družba polzi v smeri eskalacije.
  • Vedno večji kaos se pričakuje iz Brazilije zaradi Bolsonarovega “pristopa” do pandemije – natančneje manko resnega federalnega odziva in “twitter” pristop sličen Trumpu. Brazilija je urejena federalno, posledično se na ravni regij sprejema ukrepe zoper pandemijo. Ključen element je tudi improvizacija in medsebojna pomoč civilne družbe.
  • Težave argentinskega državnega dolga so bile ekonomski problem že pred pandemijo. COVID je situacijo potisnil čez rob. Izpostavlja se nujnost delnega odpisa in restrukturiranja dolga, saj bo v nasprotnem primeru krizno obdobje daljše.

BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:

  • Erdogan se je znašel v gordijskem vozlu težav. Turčija je vpeta v regionalne eskapade v Siriji in zoper Kurde. Mednarodno paktira z Rusijo, četudi podpira v Libiji in Siriji nasprotnike njenih “prijateljev” – Haftar, Assad. Ponekod sodeluje z ZDA, medtem je nakup ruskega protizračnega sistema torpediral pogodbo za F35 lovce in omajal turško članstvo v NATU. Pristopna pogajanja z EU so stvar preteklosti, saj so trenutni odnosi pogojeni s politiziranjem begunske krize. Ostaja še COVID in vedno večje ekonomske posledice.
  • Libanonska vojska ostaja “povezovalni” element družbe sredi kaosa pandemije in ekonomskega poloma (Libanon je nedavno bankrotiral). Dosedaj je bila zajezitev okužb, glede na pičla sredstva, nadpovprečna, vendar kriza še zdaleč ni premoščena.
  • Savdska Arabija se prilagaja na krizno obdobje. Velik del državnega proračuna je seveda “izpuhtel” zaradi nizke cene nafte, saj bi SA potrebovala 80$ za sodček. Prvi del ukrepov zajema obsežne reze izdatkov. Sočasno ponuja nizek državni dolg dostop do poceni mednarodnih kreditov, kar olajša prebroditev kriznega obdobja.
    • Dolgoročneje obeta pandemija Savdijcem koristi. Naftni šok uničuje “dražjo” konkurenco. Cena fosilnih goriv je odvisna od dostopnosti nahajališča in načina procesiranja v končne produkte. Primer je ameriška fracking industrija, ki je rentabilna pri 60$ na sodček, medtem je savdska in ruska nafta pozitivna že pri cca 40$ na sodček. Četudi je situacija trenutno izjemno temna, je Savdska Arabija v dobrem položaju za post-krizno obdobje.
    • Mednarodno se spreminja tudi geopolitično vzdušje v regiji, saj ZDA umika del vojaške opreme iz baz v SA.