Švedska nadaljuje s “samosvojim” soočenjem s COVIDom. Površne analize (“ekspertov” na socialnih omrežjih) s švedskim zgledom zanikajo nevarnost virusa, medtem se pozablja na švedske prednosti, ki so bili predpogoj za “mehak” pristop. Trenutno stanje ostaja stvar debat, saj bo šele analiza prekuženosti švedske populacije odpravila trenutne nejasnosti.
Kakor ostale države je tudi Švedska uvedla določene ukrepe, četudi so le ti “svetovalne” narave. Srčika švedske kulturne in politične tradicije je osebna odgovornost posameznika – država ni rabila prisile, da bi narod spoštoval napotke ter se samo-izoliral v primeru obolenj. Obenem je politika načrtno ostajala v ozadju, ter presojo o nujnih ukrepih prepustila stroki. Pomemben element švedskega pristopa je namreč medsebojno zaupanje med (kompetentnim) vodstvom in (odgovornim) ljudstvom.
Švedska ima prav tako več drugih adutov – nizko poseljenost in velik delež enojnih gospodinjstev, ter nadpovprečen zdravstveni sistem. Kljub temu se je ukinilo večje prireditve; pričelo se je z delom in šolanjem na daljavo; v trgovinah, restavracijah in lokalih je bila uvedeno distanciranje. Trditve o švedski “sproščenosti” in normalnem življenju med pandemijo so torej vsaj deloma zavajajoče.
Caveat zgodbe so švedske številke smrtnosti, ki so (trenutno) višje od primerljivih držav z ostrejšimi ukrepi. Podobno kot drugod, je najvišji delež žrtev med starejšimi. Švedski epidemiologi priznavajo, da je bila zaščita starostnikov pomanjkljiva in visok delež smrti nepričakovan. Zdravstvena agencija je že sprožila raziskavo vzrokov.
Med drugim so švedski dso-ji “paliativne narave” – namenjeni so predvsem zadnjim mesecem življenja, saj starostniki večinoma živijo v oskrbovanih stanovanjih dokler jim le-to zdravje dopušča. Virus je v domovih naletel na “izjemno” rizično skupino. Sočasno se izpostavlja, da so bile (zelo verjetno) storjene tudi napake. Osebje ni imelo natančnih navodil; del njih so podplačani delavci iz tujine; v nekaterih domovih je primanjkovalo zaščitne opreme; okužba se je lahko širila prek asimptomatičnega osebja, obiskov svojcev (ukinjeni konec marca) in sprejema starostnikov od drugod brez predhodnega testiranja.
Za dokončno “sodbo” švedskega pristopa je še prezgodaj. Glede na najnovejše podatke iz Stockholma, je Švedski sploščitev uspela. Stroka sočasno svari, da pandemija ni premoščena; prav tako se išče načine za boljše ravnanje v prihodnje. Dejansko uspešnost bodo razkrili šele serološki testi populacije – povedano drugače – počakati se mora na raziskavo prekuženosti.