Pandemija se nadaljuje, izziv je globalen – RSS pregled & INFO

SVET:

  • Nemška COVID raziskava odstira nove podatke, ter potrjuje dosedanje hipoteze. Asimptomatičnosti je cca 20%; smrtnost je močno odvisna od lokalnih razmer v zdravstvu; prebolenje okužbe povzroči nastanek protiteles, vendar ne nujno zadostno količino za popolno imunost; epidemiološko ostaja populacija ogrožena, saj je “prekuženih” le nekaj procentov ljudi.
    • V veliko državah še vedno primanjkuje testov, kar otežuje natančno spremljanje okužbe. Obljube o hitri rešitvi pandemije s cepivom so prav tako “optimistične“, saj ni težava le razvoj zanesljivega cepiva, temveč se rabi 7 milijard doz.
  • Nadaljuje se širjenje nadzorne tehnologije, ki lahko po eni strani pomaga pri zajezitvi pandemije, vendar sočasno odpira dileme glede privatnosti.
  • Svetovna ekonomija se sooča z zgodovinskim krčem. Scenarijev in opozoril je mnoštvo – pesimistični govorijo o daljši recesiji; drugi svarijo pred stagflacijo; veliko analitikov opozarja, da so finančni trgi še vedno izjemno optimistični. Dolgoročnejše obeti so za odtenek bolj pozitivne, saj je ekonomski šok odprl nepričakovane priložnosti za gospodarsko “reformo” in ekologijo ter podnebje (1, 2, 3).
  • Mednarodno povzroča pandemija zgodovinske premike. Očiten razkol je konec ameriške hegemonije ter ohladitev trans-atlantskih odnosov.
    • Propaganda vojna med Kitajsko in ZDA ni zajela le WHO, temveč hromi tudi ZN. Trumpovo ravnanje je predvidljivo, saj se približujejo volitve. Dober primer so teorije o laboratorijskem izvoru virusa, ki jih demantira tudi ameriška obveščevalna srenja, četudi Trump in Pompeo nadaljujeta z lažmi. Sočasno se nadaljuje tudi kitajska diplomatska ofenziva.
    • Veliko analitikov opozarja, da je protekcionizem neproduktiven, saj bo pot k normalnosti hitrejša prek sodelovanja. Medtem ko velesili prepirata, prevzema vodstvo Nemčija.
  • Obeta se sveže polemiziranje 5G omrežja s strani ZDA zaradi kitajskega izvora komponent. Varnostni argumenti so deloma upravičeni, vendar so v ozadju tudi trgovinski interesi – Amerika ščiti svoje tehnološke gigante, ki so pri razvoju 5G “zaspali”.

EVROPA in CENTRALNA AZIJA:

  • Na evropskih mejah se še vedno odvija begunska kriza. Meje so sicer zaprte, vendar so begunci natrpani v kampih s slabimi higienskimi razmerami in pomanjkljivo zdravstveno oskrbo. Posledice pandemije so skupni izziv, posledično se na ravni EU pričenja oblikovati skupna obrambna strategija.
  • V Veliki Britaniji bo ravnanje med pandemijo odločalo o politični usodi Johnsona. Neljuba zgodba je odškodninska tožba zdravstvenih delavcev zoper državo, kateri se očita malomarnost pri zaščiti osebja. Pričakuje se tudi odlog Brexit datuma – Johnson naj bi čakal na primeren moment.
  • V Nemčiji je pandemija povzročila zdrs podpore skrajno desni AfD. Glavni razlog je kompetenca Merklove in nemškega vodstva, ki dosega 70% podporo prebivalstva. Merklova se je prek ostrega nasprotovanja evro-obveznicam prav tako izognila očitkom glede njenih prioritet (begunska kriza 2015 je bila podstat vzpona AfD). Medtem je AfD zaplavala v teorije zarot povezane s pandemijo, s čimer še dodatno zgublja kredibilnost. Prav tako trpi zaradi notranjih bojev med različnimi strujami.
  • Švedska nadaljuje svoj pristop soočenja s COVIDom. Površne analize (Dunning Krueger “ekspertov” na socialnih omrežjih) se izkorišča za demantiranje karanten in nevarnosti virusa, saj se pozablja ozadje in švedske prednosti. Kakor ostale države je uvedla določene ukrepe, vendar so “neobvezni”. Srčika švedske kulturne in politične tradicije je namreč osebna odgovornost posameznika – država ni rabila prisile, da bi narod spoštoval distanciranje ter se samo-izoliral v primeru obolenj. Švedska ima prav tako nizko poseljenost in velik del enojnih gospodinjstev ter zadovoljiv zdravstveni sistem. Kljub temu se priznava, da je bila zaščita ogroženih skupin pomanjkljiva, kar je privedlo do višjega deleža smrti (glede na sosednje države).
  • Poljska nadaljuje avtokratski zdrs. Naslednje predsedniške volitve se bodo odvile prek pošte, četudi se svari nad nepreglednim in nepopolnim načrtom. Vladajoča stranka PiS želi zagotoviti še en predsedniški mandat, saj bo s tem pridobila čas za dokončno “rekonstrukcijo države”, natančneje podreditev neodvisnih institucij.
  • Med Češko in Rusijo se odvija “hladno-vojni” triler glede odstranjevanja simbolov zmage nad fašizmom; zgodba vključuje tudi očitke o poskusu atentata.
  • Rusiji se ponovno očita vmešavanje v ameriške volitve. Medtem se v rusiji stanje izbruha še vedno zaostruje. V javnost je prišla zgodba o treh incidentih z zdravniki, ki so “padli” iz okna.
  • V Tajikistanu je režim končno priznal pojav COVIDa. Dejanski obseg izbruha ostaja nejasen.
  • Uzbekistanska medijska krajina se počasi odpira.
  • V Centralni Aziji se pojavlja Sinofobija (strah pred Kitajci), vendar so v ozadju nianse.

AZIJA:

  • ZDA nadaljuje z obratom (pivot) k Aziji, napovedanim že med administracijo Obame – cilj je seveda zajezitev (containment) Kitajske. Najnovejša kratica je PDI – Pacific Deterrence Iniciative – program zajema napotitev dodatnih sil in proračuna v regijo. Vprašanje ostaja efektivna izpeljava programa, saj bo eden ključnih elementov bodoče regionalne dinamike.
  • Eksperti so presenečeni nad nizkimi številkami okužbe, oziroma počasnim širjenjem virusa v nekaterih azijskih državah. Možnih dejavnikov je več – pomanjkanje testov; nizka povprečna starost populacije; agresivne karantene; “posredno jačanje” imunskih sistemov zaradi precepljenosti zoper nekatere tropske viruse, ipd. Za dokončno sodbo je seveda še prezgodaj.
  • V Pakistanu je pandemija povečala versko diskriminacijo.
  • Indiji, glede na aktualne številke, uspeva zajezitev. Kljub temu ostaja mnoštvo socialnih težav nerazrešenih. Večina kritike leti na Modija ter hindujski nacionalizem stranke BJP (1, 2).
    • Na ekonomskem področju se obeta “trgovinska vojna” s Kitajsko, saj je Indija spremenila zakonodajo o FDI (foreign direct investment), s čimer poskuša preprečiti kitajske prevzeme podjetij. Medtem sta Jio (indijski telekomunikacijski gigant) in Facebook podpisala pogodbo o sodelovanju, kar bo ameriškemu gigantu olajšalo širitev na indijskem trgu. Dosedaj je bila prisotna polemika o lokalnem shranjevanju uporabniških podatkov, oziroma digitalnemu “kolonializmu”.
  • Bangladeš odpira sweatshope, aka tovarne oblek.
  • V Burmi se še naprej išče ravnovesje med civilno in vojaško vladavino – obema se očita represija etničnih skupin (1, 2).
  • Nepal se je znašel sredi geopolitične tekme Kitajske in ZDA. Slednja namerava prek FDI izgrajevati električno omrežje, vendar se projektu očita brezbrižnost do okoljskega vpliva.
  • Japonska predstavlja, velikokrat spregledano, regionalno protiutež Kitajski. Pandemija je medtem privedla do skoka japonske brezposelnosti.
  • Tajska premierka Tsai je januarja pričela z drugim mandatom. Država je sicer uspešno zajezila pandemijo, vendar so na obzorju notranje-politične težave. Mednarodno se razmerje med Tajvanom in Kitajsko nahaja pred razpotjem.
  • Kitajska partija se sooča z ljudskim nezadovoljstvom zaradi posledic pandemije in napak ob začetnem izbruhu. Kritiko se ne ustavlja le s cenzuro, temveč se pristopa tudi z gojenjem nacionalizma in hujskanjem naroda.
    • Pandemija je ohladila proteste v Honk Kongu, vendar sočasno dolila ognja, saj se je prek karantenskih ukrepov skrhalo pristop “ena država – dva sistema“.
    • Pojavila se je zanimiva analiza ozadja kitajskih živih tržnic (wetmarket). Njihov cilj je bila ekonomska priložnost za ruralno prebivalstvo, ki bi pomagala odpraviti revščino na podeželju. Druga analiza se tiče kitajskega boja zoper korupcijo – eno osrednjih dogem Xijeve vladavine. Oster pregon korupcije (deloma uperjen zoper strankarske tekmece) je bil sicer uspešen, vendar je dodatno zakoreninil pomembnost vezi in poznanstev v kitajskem birokratskem aparatu. S tem se je dodatno okrepilo kulturo “kimanja” nadrejenim, kar zavira samoiniciativnost in preprečuje izpostavljanje problemov znotraj birokracije.
    • Pandemija se dotika tudi kitajskega projekta BRI. Nekateri smatrajo, da lahko dolgoročno celo koristi.
  • Severna Koreja, ki je bila med celotno sago o KJU “tiho”, je prekinila medijsko tišino in zanikala navedbe o paničnem kupovanju živil. Situacija v državi ostaja nejasna; niti se ne ve razloga za prekinitev tišine za demantiranje navedb o pomanjkanju hrane.
  • Filipini se soočajo z rastjo militantskih skupin. Sočasno režim zaostruje ukrepe in represijo. Podobna zgodba se odvija tudi v Indoneziji.

AMERIKI:

  • Ameriški Nero nadaljuje s požiganjem “Rima“. Administracija se zaveda bližine predsedniških volitev – prav tako je jasno, da bo odločilen dejavnik spoprijem s pandemijo. Najbolj tragični vlogi zasedata trumpova znanstvena experta – Fauci in Birx. Večino časa je njuna glavna naloga korektura Trumpovih zmot in laži.
  • Bližina volitev je očitna tudi v demokratskem taboru. Strategija centrističnih demokratov je izključitev Sandersa iz demokratskega glasovanja v NY. Sanders je svojo kampanjo ustavil – njegovi podporniki so si obetali vsaj “nominalno” možnost za izraz podpore njegovih idej. Sočasno je podstat Bidenove kampanje njegova resnost, kar ne navdušuje ob primerjavi s “podžigajočo” retoriko Sandersa. Bidenov glavni adut je normalnost ob primerjavi s Trumpom, kar ni izjemen dosežek …
    • Glede na polom trumpove administracije pri pandemiji – če centristični demokrati ponovijo 2016 in podarijo Trumpu drugi mandat, bo Amerika … MAGA?(/s)
  • Trudeau je nekaj dni po strelnem poboju napovedal prepoved napadalnega (assault) orožja. Nekateri smatrajo potezo kot “poceni” politično zmago za Trudeaujevo stranko. Kanada že z obstoječo zakonodajo prepoveduje avtomatsko orožje, ter omejuje velikost nabojnikov. Definicija assault ostaja nejasna, oziroma arbitrarna.

BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:

  • Turčija in Emirati (UAE) so sredi diplomatskega spora glede njihovega udejstvovanja v Libiji in Jemnu.
    • Libijska situacija eskalira, saj naj bi Haftar izvedel državni udar; medtem obljublja Erdogan pomoč nasprotni strani.
  • Izraelsko vrhovno sodišče odloča o legalnosti koalicijskega sporazuma med Netanyahujem in Gantzom, medtem se na ulicah odvijajo protesti.
  • V Libanonu se nadaljuje družbena implozija in protesti. (1, 2, 3)
  • Virus povtzroča trenja v Egiptu. Zapoznela režimska reakcija je privedla do mnoštva obolelih med zdravstvenimi delavci. Dušenje kritike prek represije ne pripomore k “razpoloženju” naroda.