Trump je prek “prisile” privedel Savdijce do pristanka na rez črpanja nafte in koncu pokola med članicami OPEC+. Spor med Rusijo in Savdijci privede do povečanje črpanja, medtem pandemija zniža povpraševanje. Rezultat je pomanjkanje shranjevalnih kapacitet in (zgodovinsko) nizke cene. Trump zahteva 2. aprila od Salmana rez ter zagrozi z odpoklicem ameriške vojske. OPEC+ sprejme znižanje črpanja deset dni kasneje.
Trump si želi lastiti vse zasluge, četudi je bil le posrednik. Skupina republikanskih kongresnikov je teden dni prej vložila zakonski predlog, ki bi prek kongresa ukazal odpoklic vojske nastanjene v Savdski Arabiji. Trump se je v pogovoru z MBS skliceval na kongresno pobudo; natančneje je naj ne bi zmogel ustavit. V ozadju kongresnikov stojijo sevedi ameriški naftni lobisti; naj ne bo pomote o “altruizmu” zakona.
Obsežen rez črpanja je bil na globalni ravni nujen. “Fizičen” limit je pomanjkanje shranjevalnih kapacitet. Rusiji, kot enemu od akterjev OPEC razkola, stabilizacija cen prav tako ustreza. Ruski motivi – nepristanek na marčevski rez na katerega savdijci odgovorijo s povečanjem črpanja – niso popolnoma jasni. Ena interpretacija je izjalovitev Putinove poteze. Naftni šok je skrhal državni proračun v letu obljubljenih socialnih reform in “ustavne reformacije”. Po drugi strani je nizka cena nafte ahilova peta petrodolarja. Rusija je “ojačala” prvotni naftni šok zaradi pandemije, ter zvišala vrednost svojih zlatih rezerv; vendar je tudi zanjo prenizka cena nafte dolgoročno nevzdržna. Postopno “hlapenje” petrodolarja je nedvomno “zaželen”; prehiter kolaps sredi pandemije je lahko po drugi strani izjemno “nezdrav“.
Trumpov ultimat odraža kaos ameriške zunanje politike. Njegova administracija “požiga” Rim ter krha zgodovinske alianse. Zgled ni le Bližnji vzhod, temveč vedno večji pomisleki znotraj severno-atlantskega “zavezništva”. Na nek način je to njegov največji “uspeh” in zgodovinski doprinos h pohitrenem koncu ameriške hegemonije (pričet s strani malega busha leta 2001). Splošneje, odpira pandemija priložnosti za boj zoper klimatske spremembe. Cena nafte in petrodolar sta bila med ključnimi preprekami – premislek za drugič.