Pandemija se nadaljuje, izziv je globalen – RSS pregled & INFO

SVET:

  • WHO opozarja pred nepremišljeno rabo “imunskih izkaznic” in prehitrem sproščanju ukrepov. Sploščitev je uspela – populacija ostaja ranljiva.
  • Na socialnih omrežjih se odvija pandemija dvoma, zmot in Dunning-Kruger efekta. (1, 2, 3, 4, 5)
  • Centralne banke manično tiskajo denar, pardon, trgom nudijo likvidnost. Vedno očitneje se obeta ekonomski krč obsega 1929.
  • Zdrs naftnih trgov je zgodovinska priložnost za končanje naftne odvisnosti sveta in petrodolarja – dve izmed osrednjih preprek za premostitev klimatskih sprememb.

  • Multilateralizem (aka mednarodno sodelovanje) ostaja ključen pristop za hiter konec pandemije in omilitev socio-ekonomskih posledic (1, 2, 3, 4, 5). Sočasno ni mednarodna arena le polarizirana, temveč se spreminja ravnovesje moči.
  • Spor med ZDA in Indijo glede izvoza enega od Trumpovih “zdravil” odstira problematičnost outsourcinga in trhlih osrbovalnih verig – Indija proizvede petino zdravil na svetu.
  • Znani so vojaški proračuni 2019 – Trump ohranja Ameriko “veliko”. ZDA prednjači z 732 milijard $ – cca 38% vojaških izdatkov sveta. Sledi Kitajska z 261 ter Indija z 71 milijardrami $. Skupno so države za vojsko lani namenile 1917 milijard $ – cca 2.2% svetovnega BDP.

EVROPA in CENTRALNA AZIJA:

  • EU nadaljuje sprejem reševalnih ukrepov; obeta se obnoviteveni sklad. Dilema obveznic je vsaj začasno premoščena. Varoufakis izpostavi odlično misel – premostitev COVIDa ni vprašanje solidarnosti med severom in jugom, temveč medsebojne koristi “vsesplošnega” izboljšanja EU.
    • Pandemija je presenetila države, kakor tudi EU. Odziv je vsaj spočetka šepal in bil daleč od popolnega. Obseg krize sili evropsko politiko v sodelovanje – pozitiven katalizator evropske ideje. Osrednjo vlogo zasedata seveda Nemčija in Francija, ki sta morebiti nesoglasna glede oblike reševalnega programa, vendar se strinjata glede njegove nujnosti. EU bo odigrala centralno vlogo “obnovitve” evropskega kontinenta. Napake so neizogibne, vendar je pristop na splošno – gleda na čezlužje – več kot zadovoljiv.
  • Balkan se je znašel sredi geopolitične tekme. Na eni strani je železnica med Budimpešto in Beogradom – del kitajskega BRI; splošneje se Kitajski očita propagandno ofenzivo v regiji. Na drugi strani je Kosovo, kjer so ZDA “pripomogle” k menjavi oblasti.
  • Širi se razdor med Francijo in “bivšimi” kolonijami, kjer ima Francija po naključju vojsko in druge interese.
  • Pandemija je Putinu prekrižala reformistične načrte; nizka cena nafte krha proračun; število okužb se približuje 100k. Manevrski prostor je skrčen.
  • Tajikistanski režim nadaljuje z zanikanjem pandemije; zdravnikom je prepovedana omemba COVIDa pri vzroku smrti.

AZIJA:

  • Pandemija je ojačala integracijo in sodelovanje azije prek ASEAN.
  • Četudi se KJU ni pojavil v javnosti, je Južna Koreja prek diplomatskih kanalov potrdila, da je KJU živ. Plani o režimskem propadu so zaenkrat romali nazaj v predale. Situacija v Severni Koreji, predvsem obseg ekonomskih posledic (#lakota), ni jasna. Soseda ostaja ključna tematika tudi v južno-korejski notranji politiki.
  • Japonski vladi se je očital počasen sprejem ukrepov, sedaj se šibi zdravstveni sistem.
  • Izbruh virusa je v Vietnamu privedel do izboljšanja razmerja med režimom in civilno družbo.
  • V Kambodži se nadaljuje izkoriščanje izrednega stanja za zatiranje opozicije. Podobna zgodba se odvija v Indoneziji, kjer je pandemija padla na pleča civilne družbe.
  • Tajwansko premierko Tsai se smatra za zagovornico neodvisnosti (mednarodno priznavanje), kar je pomanjkljivo branje notranjo-politične dinamike. Tsai je zagovornica obstoječega statusa quo, srednje poti med poloma neodvisnosti in združitve s Kitajsko.
  • Pandemija je v Hong Kongu dodatno zadušila avtonomijo, oziroma krha princip “dva sistema – ena država”. Glede na trdoživost protestov pred COVIDom, je za dokončne prognoze še prezgodaj. Kitajski se očita tudi nadaljno rušenje tibetanskih tradicij in kulture.

AMERIKI:

  • Trump je zgodba zase …
  • Administracija se je tekom aprila opotekala od enega trumpizma do naslednjega. Kaos v Beli hiši se izraža na nekoherentni zunanji politiki, sočasno se politiza obveščevalna skupnost in nastavljajo lakaji.
  • Žvižgač iz vrst operaterjev dronov označuje program za nacističen.
  • Analiza o “zajezitvi” Kitajske, napisana od bivšega svetovalca za nacionalno varnost H.R.McMaster, postaja popularna med ameriško varnostno-obveščevalno srenjo. Primerja se ga s kultnim “containment” člankom Keenana iz leta 1947.
  • V zvezni državi Missouri so bile sprožene odškodninske tožbe zoper Kitajsko – nekdo je upošteval nasvet in pil belilo.
  • Kuba razvija svoj biomedicinski sektor prek sodelovanja z Azijo.
  • Brazilija se spogleduje s kaosom.

BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:

  • Netanyahu in Gantz sta uspela doseči dogovor o koaliciji. Sledil je WTF moment, ko je Bibi opisoval aneksacijo Zahodnega brega.
  • Libanonska apokalipsa – politična, religiozna, ekonomska kriza ter pandemija povrhu – je privedla do državnega bankrota in zaprtja bank. Ljudstvo je med protesti požgalo več njih.
  • Iran je uspešno izstrelil vojaški satelit. Trump je na isti dan, zaradi predhodnega incidenta med ameriško ladjo in bližajočimi se iranskimi gliserji, mornarici “ukazal” streljati ob bodočih iranskih provokacijah. Nihče ga ne vzema resno, saj vojska ni prejela dejanskih ukazov.
  • V Siriji se okužba pojavlja v begunskih taboriščih; svari se pred humanitarno katastrofo.
  • Naftna aliansa med ZDA in Savdsko Arabijo se zaradi nizkih cen in povpraševanja krha.
  • Pandemija je prekinila iraške proteste, vendar še zdaleč ni odstranila vzrokov.
  • Pojav COVIDa je v večih severno-afriških državah izkoriščen za obračun z opozicijo; v vseh pa bo privedel do sprememb v upravljanju držav.
  • Egipt, ki se še vedno nahaja pod vojaškim vodstom, deloma preseneča. Začeten odziv je bil počasen, vendar je vojska kasneje prostovoljno prepustila vodstvo civilni stroki.