Pandemija se nadaljuje, izziv je globalen – RSS pregled & INFO

SVET:

  • V Evropi se odvija počasno sproščanje zajezitvenih ukrepov. Eksperti svarijo pred ponovno rastjo okužb ter izpostavljajo pomembnost množičnega testiranja. S jasnim pregledom nad stanjem okužbe, se lahko ukrepe prilagaja sorazmerno z resnostjo situacije. (1, 2, 3)
    • COVID ima različne družbene učinke. Strah in negotovost se izkorišča v populistične namene (1, 2), po drugi strani se sproža mnoštvo solidarnih odzivov civilne sfere.

  • Nadaljuje se naftni šok. Cena majskih terminskih pogodb (futures) za sodček “WTI crude” je prvič v zgodovini padla pod 0$. Del razloga tiči v financializaciji nafte – jutri se iztečejo majske terminske pogodbe (futures). Maja se zaradi COVIDa pričakuje nadaljevanje nizkega povpraševanja. Dodaten problem je pomanjkanje ameriških kapacitet za shranjevanje načrpane nafte. Prav tako bo maja na trgu preveč ponudbe zaradi črpanja v februarju in marcu – preden je OPEC+ ustavil notranji razkol in znižal produkcijo za 10 milijonov sodčkov dnevno. (1, 2, 3)
    • 2/3 svetovne nafte je trgovane na podlagi Brent crude cene, ki je trenutno še vedno nad 20$.
  • V mednarodno propagandno bitko se je zapletel WHO, čigar vlogo se  po nepotrebnem politizira.
    • Francoski znanstveniki svarijo pred odpornostjo COVIDa na visoko temperaturo, kar otežuje sterilizacijo.
  • Nadaljujejo se interpretacije o bodočem mednarodnem ustroju in rebalansu moči. COVID je pokazal krhkost liberalne hegemonije, sočasno se mnogokrat pretirava o obsegu sprememb.
    • ZDA zavira multilateralno pomoč s strani IMF in G20 namenjeno razvijajočemu se svetu. Medtem Kitajska zaseda nastali vakuum mednarodne moči in vodstva.
  • Kljub obsegu posledic COVIDA, predstavlja kriza priložnost za reformo predhodnih težav. Nizka cena nafte ponuja pot stran od Petrodolarja, s čimer se reši ena glavnih ovir spoprijema s klimatskimi spremembami. Obeta se tudi reformacija ekonomije in industrije, recimo farmacevtske. Ostaja nevarnost delnega pomanjkanja hrane, kar bo prisililo tudi v predrugačenje proizvodnje živil.

EVROPA in CENTRALNA AZIJA:

  • Znotraj EU se postopoma čuti efekt kriznih paketov. Sočasno se nadaljujejo ideje o evro-obveznicah, četudi so notranje-politično nesprejemljive za nekatere članice – s čimer se blokira idejo na ravni EU. Podobnega mnenja je tudi Varoufakis, ki smatra “evropsko solidarnost” za napačen argument nasprotovanju (severnih držav). Cilj evro-obveznic ni solidarnost, temveč skupna rast Evrope – stabilizacija in ekonomska okrepitev juga, bo koristila tudi severu.
  • V Veliki Britaniji odmeva afera o neučinkovitih testih. V javnost je prišlo notranje poročilo, ki navaja 25% zgrešenih okužb.
  • V Nemčiji se je pojavil nov kandidat za naslednika kanclerke – Marcus Söder – vodja bavarske CSU (partnerice CDU).
  • Avstrija bo med prvimi evropskimi državami pričela s sproščanjem ukrepov.
  • Nadaljuje se Madžarska avtokratska saga. Ironija je, da je Orban premehak za madžarsko skrajno desnico.
  • Med pandemijo se odvija tudi španski notranje-politični boj med levim in desnim blokom.
  • Švedski pristop se ponekod še vedno opeva, čeprav se pojavlja vedno več kritike nad počasnostjo vladnega odziva. Vlada naj bi stavila na informiranost in odgovornost prebivalstva, vendar se je spregledalo, da nimajo vsi sloji istega dostopa do informacij.
  • ZDA, kljub pandemiji, zaostruje politično krizo na Kosovu.
    • Razlog za ameriško vmešavanje tiči v širitvi kitajskega vpliva po Balkanu in Vzhodni Evropi, čeprav so mnenja deljena.
  • V Turčiji se okužba nezadržno širi, medtem Erdogan pričenja z razdeljevanjem pomoči, saj ekonomske posledice krize ogrožajo stabilnost režima.
    • Turško stanje bo pustilo posledice na begunski krizi, ki tudi znotraj EU ni razrešena.
  • Glede na količino dezinformacij in zmot, ki se širijo po spletu in socialnih omrežjih zahodnih držav, se vsaj enkrat ne more kriviti le Rusije. Večina “debilizmov” je širjenih s strani lokalnih imbecilov.

AZIJA:

  • Premirje med ZDA in Talibani se krha, kljub izpustitvi zapornikov s strani Kabula. COVID dodatno zaostruje situacijo ter končuje upe o razvoju.
  • Indija nadaljuje zdrs v kaos. Virus se je pojavil v večmilijonskih slumih; več regij je pod strogo karanteno; zaradi širjenja napačnih informacij nekateri ne spoštujejo ukrepov – rezultat so policijske aretacije.
  • V javnosti se pojavljajo ugibanja o lokaciji Kim Jong Una. Slednji je manjkal na slovesnosti 15. aprila, ki je obeleževala 108. obletnico rojstva Kim Il Sunga, ustanovitelja DPRK. Ugiba se, da se mu je po operaciji srca (12. april) stanje poslabšalo. Južno-korejska obveščevalna služba sicer še ni opazila nobenih severnih vojaških premikov, ki bi nakazovali izredne razmere (1, 2, 3). SK prav tako izkorišča pandemijo za izvajanje raketnih testov.
  • Jugovzhodna Azija ponuja zaradi različnega uspeha držav dodatne uvide glede uspešnosti posameznih pristopov. Presenečenje ostaja Vietnam, ki kljub nerazvitosti uspeva pri zajezitvi širjenja; sočasno pandemija “rahlja” avtokratične pristope oblasti. Stanje se medtem zaostruje v Indoneziji in Filipinih. Pod vprašaj se postavlja tudi uspešnost Singapurja, saj se virus širi med tujimi delavci – zapostavljenim delom družbe.
  • Kitajska je revidirala wuhanske statistike. Očita se namerno prikrivanje, četudi je razlog revizije vsaj deloma razumljiv, oziroma smo priča istemu tudi iz drugih držav. Zaradi pomanjkanju testov ni možno zajeti vseh primerov. Če se kasneje opravlja teste za nazaj, številke “poskočijo”.
    • Mednarodna znanost demantira teorije o laboratorijskem izvoru virusa (1, 2). Zahodna kritika in očitki leteči na centralno partijo, so strnjeni le še na šest “zamujenih” dni v januarju. Sočasno se seveda pozablja, da je Zahod zamujal s pripravami in odzivom celoten februar in začetek marca.
    • Na mednarodnem področju se nadaljuje propagandna bitka med ZDA in Kitajsko. Ameriški kongres je potrdil “Taipei” (tajvanski) zakon, kar bo oteževalo sodelovanje med velesilama. Analitiki namreč izpostavljajo, da se ZDA ne more izolirati od kitajske ekonomije, posledično je nujno pripravljati teren za sodelovanje po pandemiji.
  • COVID bo vplival tudi na avstralsko regionalno politiko.

AMERIKI:

  • Ameriška administracija nadaljuje tragikomedijo. Trump na ves glas obljublja sprostitev ukrepov, četudi so detajli nejasni, oziroma napotki administracije nepopolni. V momentu diktatorskega zanosa je trdil, da ima predsednik “oblast” nad sproščanjem v zveznih državah, kar je seveda zmota. Obenem je “tweetal” podporo (MAGA) protestniškim gibanjem v nekaterih zveznih državah, ki nasprotujejo ukrepom za zajezitev. Kaže se vedno večji razkorak med federalno oblastjo in posameznimi zveznimi državami.
    • Zaradi visoke umrljivosti je administracija sicer omilila obljube, oziroma odločitev o sproščanju preložila na guvernerje zveznih držav. Očitno je ogrevanje volilne tekme – Trump prelaga odgovornost za napake na druge, ter nadaljuje z navajanjem polresnic in laži.
    • Na strani demokratov je Biden uraden kandidat. Šušlja se, da je pri zagotovitvi nominacije iz ozadja “pomagal” tudi Obama.
  • COVID se vedno hitreje širi po Južni Ameriki. Stanje je, zaradi predhodnih političnih problemov, kritično v Nikaragvi. Družbena trenja se obetajo v Braziliji. Padec Bolsonara, kljub napakam in brezbrižnsoti, ni garantiran.

BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:

  • V Libiji se nadaljuje politična kriza med sprtima stranema, saj obe prejemata “pomoč” iz tujine.
  • V večih predelih Bližnjega vzhoda, bo zaradi desetletij konfliktov in uničenja, pandemija povzročila še večjo kalvarijo. Primer je Libanon, ki se poleg pandemija sooča še z politično in fiskalno krizo.
  • Celoten obseg pandemije v Afriki še ni viden. Ponekod se pričakuje kaos, četudi obstajajo možnosti za uspešen odziv na virus.