Pandemija se nadaljuje, izziv je globalen – RSS pregled & INFO

SVET:

  • OPEC+ se je uspel dogovoriti o rekordnem zmanjšanju črpanja nafte (1, 2). Analitiki ostajajo skeptični, saj je rez še vedno manjši od padca povpraševanja.
  • Vrstijo se svarila o rasti represije in nadzora (1, 2). Po drugi strani je lahko uporaba tehnologije močan pripomoček za spremljanje okužbe (1, 2), četudi odpira pomisleke o privatnosti. Kratkoročno je strah neutemeljen, saj se išče metode za uspešnejši spoprijem s COVIDom. Dolgoročno je prespraševanje tehnološkega nadzora seveda utemeljeno, saj virus odpira polje “bionadzorne” tehnologije (gps lociranje; prepoznavanje obrazov; big data), ki bo ostala tudi po koncu pandemije.
  • Antivaxxerji in Dunning Krueger teoretiki zarot doživljajo ekstazo, saj se po medmrežju širi mnoštvo napačnih zgodb o COVIDu. Obenem se znotraj držav, kakor tudi na mednarodnem področju, odvija propagandna bitka. Večidel državne propagande je namenjene lokalni publiki, vendar zgodbe zlahka prestopijo državne meje, kjer neresnice pograbijo in širijo naprej lokalni puhloglavci.

  • Nadaljujejo se pozivi k usklajenem mednarodnem odzivu na pandemijo (1, 2, 3), saj dobiva obseg krize zgodovinske razsežnosti (1, 2, 3). Prav tako se svari pred korupcijo humanitarne pomoči, ki slabša uspešnost spoprijema.
    • Pandemija je privedla do umiritve nekaterih konfliktov; sočasno prinaša virus dodaten kaos v regije opustošene od spopadov, s čimer se lahko stanje in spopadi ponovno zaostrijo.
    • Podobno lahko pandemija privede do nove begunske krize. Ne le v evropskem kontekstu, saj ima vsak kontinent svoje problematike.
    • Pojavlja se vedno več glasov, ki zahteva odpis dolga in dodatno pomoč razvijajočim državam. Veliko njih ima zaradi dolga in nerazvitosti slabe možnosti za spoprijem s pandemijo.
    • Obeta se (delno) pomanjkanje hrane. Manko sezonskih delavcev v kmetijstvu, državne karantene in načete oskrbovalne verige znajo privesti do omejene dostopnosti “mednarodnega” jedilnika – živil dostavljenih iz drugih kontinentov (1, 2).

EVROPA in CENTRALNA AZIJA:

  • Pandemija za EU ne predstavlja le izziv, temveč je priložnost za reformacijo.
  • Evropska radikalna desnica je zaradi COVIDa deloma paralizirana, vendar se lahko pandemijo izkoristi tudi za propagando.
  • Zloglasen demokratični zdrs se je odvil na Madžarskem, vendar avtoritaren pristop še ne pomeni konec pandemije. V kolikor Orbanu zajezitev ne uspe se mu obeta padec podpore; poleg tega se zaradi sprejema represivne zakonodaje, po krizi obeta pravna bitka z EU.
  • Velika Britanija se med pandemijo, sooča tudi s posledicami Brexita, saj še vedno išče in definira svojo vlogo v mednarodni skupnosti.
  • Rusija se sooča s hitro rastjo okužb. Omenja se preobremenitve zdravstvenega sistema (1, 2); v javnost so prišle slike kolone ambulantnih vozil pred bolnico v moskovskem predmestju. Glavni epicenter izbruha je Moskva, kjer so oblasti pričele z izdajo dovolilnic za gibanje v javnosti. Rezultat so bile dolge vrste pred Metrojem in zastoji na cestah.
    • Nekateri ruski analitiki so skeptični glede OPEC+ dogovora o zmanjšanju črpanja nafte, saj bo cena še vedno nizka, s čimer se krči tudi proračun ruske države.
  • Turkmenistanski diktator nadaljuje zanikanje virusa. Uradno država nima COVID primerov; organi pregona zapirajo ljudi že zaradi omembe koronavirusa; zunanji opazovalci so o navedbah skeptični – pričakuje se kaos, ki bo verjetno omajal režim.

AZIJA:

  • Iransko stanje je še vedno nejasno. Režimske številke priznavajo 80.000 primerov. Kljub temu naj bi se pričelo s sproščanjem ukrepov, kar odpira možnost novih okužb. Nekateri zunanji analitiki napovedujejo možnost padca režima.
  • Indija nadaljuje zdrs v kaos. Karantenski ukrepi so bili podaljšani do 3. maja, država nadgrajuje nadzorni aparat, medtem se Modiju vedno glasneje očita nepripravljenost. Povrhu vsega je indijska situacija otežena zaradi predhodnih težav.
  • Japonskega premiera je doletela ljudska jeza zaradi tweeta o nuji po ostajanju doma, katerega je spisal iz udobja lastnega doma. Japonski ukrep o distanciranju je prostovoljen. Vlada prav tako ni sprejela ukrepov za finančno pomoč zaposlenim, zaradi česar večina Japoncev nima “privilegija” ostajanja doma.
  • Singapor velja za primer uspešne zajezitve virusa. Kljub temu so v ozadju nerešene družbene problematike. Natančneje se opozarja na tegobe in brezpraven položaj migrantskih delavcev (1, 2).
  • Stanje v Severni Koreji ostaja enigma, saj režim še vedno zanika pojav okužbe. Glede na bližino in vezi s Kitajsko, trditve nihče ne jemlje resno. Kim je prav tako zamenjal vladni kabinet (1, 2) vendar vzroki niso znani. Problematična ostaja tudi korejska sprava – Južna Koreja je ponudila zdravstveno pomoč, vendar jo sever zavrača.
  • Južna Koreja ostaja zgled uspešne zajezitve virusa. Poudarja se korejski “nadzorni” eksperiment, ki balansira med vdorom v privatnost posameznikov in varovanjem javnega zdravja. Država je prav tako izpeljala predsedniške volitve, na katerih je slavil dosedanji predsednik Moon.
  • Vietnam nadaljuje “vojno” zoper virus, vendar uspeh terja svojo ceno. Država je pričela z omejevalnimi ukrepi že januarja, dva meseca preden je bila uradno razglašena karantena. Prek maksimalne začetne reakcije se je uspešno preprečilo večji izbruh, ki bi preobremenil zdravstveni sistem. Po drugi strani povzroča dolgo obdobje ukrepov vedno večje ekonomske težave.
  • Kambodža in Mjanmar (Burma) uporabljata izredno stanje za obračune z opozicijo in disidenti.
  • Število okužb na kitajskem se postopoma veča, posledično ostaja država v stanju pripravljenosti na drugi val okužb.
    • Analize stanja zagovarjajo dve stališči. Prvo govori o Xijevi zmagi v krizi in želji Kitajske, da prevzame večjo vlogo v mednarodni skupnosti. Druga stališča smatrajo, da se moč kitajske precenjuje (1, 2); medicinska diplomacija prav tako ne bo porušila svetovno ravnovesja moči, četudi se obeta regionalni rebalans. Ekonomske posledice pandemije slabijo tudi kitajski BRI projekt.
    • Prelaganje odgovornosti in propagandna vojna med ZDA in Kitajsko se smatra za nepotrebno odvračanje pozornosti, ki otežuje svetoven odziv na pandemijo. Nepotrebna provokacija je tudi sprejem Tajvanskega akta v ZDA.
    • Pojavljajo se novi uvidi glede samega izbruha. Kitajska začetna “letargičnost” je vsaj deloma posledica okostenelosti birokratskega ustroja.
    • Nepotrjena zgodba, vendar pripomore k razumevanju teorij zarot o laboratorijskem virusu. Kitajska je leta 2015 v Wuhanu ustanovila laboratorij za znanstveno preučevanje patogenov. Ameriške delegacije leta 2018 obiščejo objekt, ter v kasnejšem poročilu izrazijo zaskrbljenost nad varnostnimi protokoli in naravo eksperimentov. Teoretično torej obstaja možnost, da je COVID ušel iz laboratorija zaradi napake – v vsakem primeru ni biološko orožje, kar dokazuje tudi analiza genoma.
      • PS COVID je slabo biološko orožje. Že dlje je možno narediti viruse, ob katerih Ebola izpade “povprečna”.

AMERIKI:

  • ZDA nadaljujejo pot v kaos pod Trumpom. Na zadnji tiskovni konferenci je imel “diktatorske” momente (bolj kot ponavadi). Mnenja se krešejo o časovnici opustitve ukrepov. Trump napoveduje sprostitev, medtem se guvernerji zveznih držav upirajo. Trumpova zabloda je prav tako mišljenje, da ima predsednik pravico narekovati politiko zveznih držav, četudi ustava prav to prepoveduje (1, 2, 3).
    • Pojavljajo se dodatni očitki o počasnem odzivu administracije (1, 2), kar potrjuje tudi Fauci (virološki ekspert administracije).
    • Trumpa je prav tako ukinil ameriška sredstva za WHO. Manever je bil obsojen po celem svetu, sočasno je PR poteza. Sredstva za WHO potrjuje kongres med sprejemom proračuna – niti predsednik države ne more zakona izničit.
    • Ameriški izbruh se še zdaleč ni pod kontrolo. Zajeten delež obolelih predstavlja medicinsko osebje; virus je zajel tudi mornarico. Ameriške sistemske težave razkrije tudi primerjava s Kanado.
  • Sanders je končal kampanjo za demokratsko predsedniško nominacijo na novembrskih volitvah. Biden bo demokratski kandidat zoper Trumpa (1, 2). Ostaja nevarnost ponovitve 2016 scenarija s Hillary. Trumpove možnosti za ponovno izvolitev bodo odvisne od uspešnosti spoprijema s COVID in zajezitve ekonomskih posledic. (1, 2, 3)
    • Dober primer Trumpove narcisoidnosti in politikanstva je dejstvo, da je izdajo kriznih čekov za ljudstvo zamaknil za nekaj dni, saj je želel na čeku svoje ime.
  • Iz Ekvadorja prihajajo zgodbe o humanitarni krizi zaradi pandemije.

BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:

  • Savdska Arabija kaže voljo do umika iz Jemenskega konflikta, oziroma premirja s Hutiji (1, 2, 3, 4).
  • V Izarelu se še vedno čaka na potrditev krizne koalicije med Netanyahujem in Gantzom. Palestinsko vprašanja ostaja nerazrešeno – glede na zadnja leta umira tudi ideja o dveh državah.
  • V Alžiriji se že dlje časa odvija politična kriza, ki je večkrat privedla do uličnih protestov in policijskih posredovanj. Tako kot drugo po svetu, je tudi v Alžiriji razglašena karantena, kar onemogoča javno protestiranje. Kljub nedavnim volitvam, je oblast ostala v rokah vojske, izbruh pandemije pa je spor med oblastjo in ljudstvom le zaostril.
  • Čadska vojska je pričela z ofenzivo zoper lokalno celico IS, v kateri naj bi ubila 1000 njenih pripadnikov.