Negotovost glede naslednjih tednov je naporna. Vzpodbudno je, da primeri drugih držav potrjujejo uspešnost trenutnih ukrepov – socialna distanca, nošnja mask in razkuževanje potrjeno upočasni širjenje virusa. Vzrok negotovosti ostaja, saj “dnevne številke” ne kažejo celotne slike; obenem so podatki pomanjkljivi zaradi “biologije” virusa in drugih okoliščin.

TESTIRANJE in ŠTEVILKE:

  • Poleg skupnega števila okuženih, je potrebno vzeti v zakup prebolele – svetovno stanje.
  • Zaradi pomanjkanja testov, trenutno ni možno zajeti vseh okuženih v populaciji.
  • Uradne številke predstavljajo (v večini držav) le potrjene primere okužbe, ne nujno vseh okužb v populaciji.
    • Države imajo različne metode potrjevanja okužbe, zaradi česar številke niso popolnoma primerljive.
      • Država ki testira le bolnišnične primere, bo “našla” manj okužb, kot država ki testira tudi ljudi “na ulicah” (Južna Koreja). Slednja bo v številko okužb zajela tudi asimptomatične prenašalce in ljudi z milejšimi simptomi.
      • V primeru pomanjkanja testov, se lahko kritično okužbo potrdi s CT skenom pljuč, kjer je očitno vidna. Metoda je manj zanesljiva od testov, oziroma odvisna od faze okužbe.
    • Testi so različni.
      • Zaradi pomanjkanje testov se jih izdeluje “lokalno” po celem svetu. Posledično obstaja variabilnost v materialih in zanesljivosti.
      • Rezultati testov so lahko odvisni od faze okužbe – posameznik mora biti “zadosti” kužen, da ga test zazna.
      • Trenutno so na voljo le testi “aktivne” okužbe. Testiranje antiteles (imunosti) se šele razvija. Slednji lahko pokažejo, če je posameznik že prebolel covid, s čimer se dodatno izboljša natančnost številk.
    • Število smrti je prav tako zavajujoča številka.
      • Zaradi preobremenitve sistema in pomanjkanja testov, se vsaj del smrti šteje za covid, čeprav ni bil nujno vzrok.
      • Sočasno je v ozadju virusna biologija. Populacija ob soočenju z novim patogenom nima predhodne imunosti – virus se hitreje širi in povzroča večje število komplikacij.
      • Na osebni ravni je “prva fronta” imunski sistem. Pojav virusa bo, gledano populacijsko, najprej napadel posameznike z oslabljenim imunskim sistemom – starejše, bolne, ipd.
        • Življenjske navade in kronična obolenja dihal – kajenje; debelost; astma – prav tako slabšajo rezultate okužb.
        • Rezultat je, da bo virus sprva povzročil večje število kritičnih primerov in potencialnih smrtnih izidov.
      • Uspešno zajezitev, oziroma sploščitev krivulje okužb, ki varuje zdravstveni sistem, je prav tako pomemben dejavnik virusne statistike. Dokler zdravstveni sistem deluje, je smrtnost nižja ter vice versa.

MATEMATIKA:

  • Inkubacijska doba virusa je dolga, posledično se trendi kažejo z zamudo 1-2 tednov.
    • Dnevne številke in absolutno število okuženih sta zavajujoča. Realnejšo sliko odraža primerjava števila novih primerov. Zaradi visokih dnevnih razlik, je več-dnevno/tedensko povprečje novih primerov dober približek širjenja v populaciji.
      • Če tedensko povprečje novih primerov pada, pada verjetno tudi v populaciji, ter vice versa. Ponovno je nujno poudarit, da se trendi kažejo z zamikom!
      • Slovenska krivulja + razlaga
    • Druga vrsta matematike (epidemiološki modeli) utemelji, zakaj so ukrepi “dokazljivo” uspešni. Predvsem pa se vidi, koliko različnih dejavnikov vpliva na hitrost širjenja virusa, ter kako že majhen delež populacije zaradi neupoštevanja pravil pripomore k širjenju virusa.

BIOLOGIJA:

  • Kombinacija visoke kužnosti ob nastopu simptomov (vs SARS, kjer je bila najvišja kužnost dosežena šele 6 dni po prvih simptomih) otežuje uspešno zajezitev kjerkoli. Povedano drugače, ko posameznik zboli (se pokažejo simptomi), je zelo verjetno že okužil druge.
    • Odprta ostaja debata o deležu asimptomatičnih nosilcev – okuženih brez simptomov.
    • Glede na azijske države, je ena od uspešnih strategij spremljanje kontaktov in preventiva, ki okuženega izolira še pred prvimi simptomi.
  • Virus je nov patogen. Globalna znanost je uperjena v preučevanje, posledično se vsak dan pojavljajo novi uvidi. Nujno je brzdati napovedi in upe, saj morajo biti študije pregledane od stroke (peer review). Kratkoročno se išče “zdravila”, dolgoročno (6-12 mesecev) se obeta cepivo.