Dorečeno dejstvo je, da so bile ob pričetku izbruha s strani kitajskega režima storjene napake.

Centralna partija je deloma “priznala“, da odziv ni bil popolen. Kitajski je, kljub začetnim napakam, s hitro mobilizacijo sredstev uspelo zajeziti izbruh. Obseg napora pri soočenju z novim virusom je potrdil WHO. Kriza je pustila obširne ekonomske posledice, kar trenutno “šibi” legitimiteto partije pred ljudstvom, prav tako pandemije še zdaleč ni konec.

V kolikšni meri je bilo spočetno prikrivanje izbruha naročeno s centra ali wuhanske partijske birokracije, je stvar interpretacij – ključni članek, ki je 27.01. orisal situacijo svetu kaže na napake obeh.

  • Prvi primer je bil uradno zaznan 8. decembra, v naslednjih tednih je število primerov naraščalo.
  • Wuhanske oblasti so 30. decembra prepovedale bolnišnicam izdajo informacij o novi bolezni. V tem času se odvijejo zaslišanja zdravnika Li Wenlianga in kolegov.
  • Kitajski znanstveniki so tekom decembra analizirali genom virusa, državna zdravstvena komisija je obstoj virusa potrdila 5. januarja. Partija je 11. januarja uradno potrdila obstoj novega virusa svetu in delila genom z WHO.
  • 20. januarja se dokončno potrdi medčloveški prenos; Xi ima nagovor narodu glede resnosti situacije; 23. januarja se prične karantena Wuhana in province Hubei, ter omejitve gibanja v preostalih regijah.
  • Dokument potrjuje napake wuhanskih oblasti vse do pričetka karantene. Centralni partiji očita počasno ravnanje v obdobju med 5. in 20. januarjem, ter klasičnih problemov avtoritarne birokracije – počasnost, prerivanje med oddelki, ter prikrivanje realnega stanja.
  • Wengliang 7. februarja podleže virusa. Novica o njegovi smrti zaokroži po kitajskih socialnih medijih.
      • Režim je sprva poskusil s cenzuro, vendar jo zaradi obsega družbene jeze že po nekaj dneh opusti.
      • Preoblikuje narativ v smeri mučeniške smrti zdravnika, izpostavlja napore v Wuhanu, ter deloma prizna začetne napake (lokalnih oblasti; počasnosti birokracije;).
  • Tekom februarja se situacija v Wuhanu zaostri, partija usmerja celotno družbo v “ljudski boj” zoper virus. Po nekaj tednih se pokažejo rezultati ukrepov, saj prične število novih okužb padati, medtem krizna pomoč (40.000 zdravniškega osebja; triažne bolnice v 6 dneh; its) počasi izboljšuje stanje.
  • Poročilo WHO iz 26. februarja priznava, da je bila Kitajska reakcija “pretirana”, oziroma so se spopadli z izzivom “novih” razsežnosti, za katerega ni precendsov ali ustaljenih postopkov. Sočasno je WHO jasno posvaril preostali svet pred izzivom (stran 16-21).

Zapoznelo začetno reakcijo Kitajske države se povezuje z avtoritarno naravo režima, ter “kulturo” prikrivanja dejstev v namen “javnega reda” in birokratskega prelaganja odgovornosti. Sicer se velikokrat podcenjuje kompleksnost in večslojnost Kitajske “uprave“, torej izziva vodenja 1.5 milijardne države. (1, 2, 3, 4).

  • Sprožit karantensko stanje tik pred kitajskim novim letim, ogromnost države, ter glede na vsesplošno pomembnost ekonomije v trenutni geopolitični klimi, vsako državo sili v zavlačevanje, oziroma iskanja rešitve s čim manj posledicami.
    • Podobno je storil zahod – ignoriranje januarskih svaril (1, 2, 3, 4, 5, 6), kitajskih svaril (1, 2) in obsega odziva, neupoštevanje obveščevalnih agencij, ter fiksacija na trge in ekonomijo.
  • Partijski aparat je v prvi polovici januarja doumeval obseg izziva in nevarnim porastom okužbe, ter za reakcijo potreboval cca 2-3 tedne. K temu je potrebno dodat začetne napake iz Wuhana (30. december – 3. januar), kjer se je izgubilo dodaten čas.
  • Kitajska publika situacije in napak ni spregledala (1, 2). Covid testira politiko Xija – ne le odziv in premagovanje virusa, temveč se presprašuje ekonomske posledice. Sočasno je legitimeteta partije vezana na zmes kulturne tradicije in ekonomskega napredka.
  • Trenutno se kljub cenzuri, po kitajskem spletu širijo polemike glede začetnega ravnanja, ter drakonskosti kasnejših ukrepov, ki so pustili posledice na ekonomiji. Xi je posredno priznal določene napake v ravnanju, ter pozval uradnike, da naj ne prikrivajo okužbe. Dotične izjave odražajo zaskrbljenost partije z mnenjem naroda.
    • Temu sledi tudi kitajski propagandi aparat, ki širi teorije zarot za notranjo in mednarodno “potrošnjo”, četudi jih zunanji opazovalci ne jemljejo resno.
    • Prav tako virus ni nujno omajal Xijeve moči, temveč jo v določenih pogledih okrepil (1, 2, 3).

V vsakem primeru kriza še zdaleč ni razrešena. Kitajska je zaprla meje v pripravi na nov val okužb. Medtem se sproščajo ukrepi in zaganja ekonomija. Več o stanju bo jasno šele v naslednjih tednih in mesecih. Covid bo nedvomno, kakor povsod drugod, pustil pečat na kitajski notranji politiki.

  • Na mednarodnem področju se odvija rebalans moči. Sprva se je med Kitajsko in ZDA odvijala nepotrebna propagandna vojna (1, 2, 3), vendar se razmere pomirjajo.

 

PS Nedvomno se lahko trdi, da bi hitrejši spočetni kitajski odziv omejil širjenje po svetu, vendar ga najverjetneje ne bi ustavil tudi glede na mnenje znanosti:

    • Lastnosti virusa so postajale jasne šele tekom wuhanskega izbruha. Sprva se je kitajska soočala z neznanim virusom. Kombinacija visoke kužnosti ob nastopu simptomov ter asimptomatični prenašalci, otežujejo zajezitev kjerkoli.
    • Hiter odziv ustavlja vsak virus, v vsaki posamezni državi kjer se epidemija širi, saj je v ozadju matematika. Znanstveni članek (11.03), ki poudarja pomebnost hitrega odziva, medtem nekateri mediji “prevajajo” v “Kitajska bi s hitrejšim ravnanjem ustavila 95% okužbe”.
    • Analize starejših vzorcev v marcu, so odkrile COVID primer iz 17. novembra. Najnovejše znanstvene analize odpirajo možnost, da je C19 med ljudmi že dlje, ter še enkrat potrjujejo, da ni narejen v laboratoriju (29.03.). Obstaja verjetnost, da je bilo že decembra prepozno za zajezitev globalne pandemije.
    • Znanost je prav tako o pandemiji svarila že leta (1, 2, 3).