Vedno očitneje se kaže globalen obseg izziva s COVIDom. Države pohitreno mobilizirajo znanost, tehnologijo in industrijo, ZN prosi za premirja na konfliktnih področjih, medtem WHO svari, da se je pandemija komaj pričela. Virus se širi v Indiji, JV Aziji, Afriki, ter Južni in Severni Ameriki, niti ni jasna evropska situacija. V izogib vsesplošni paniki je v danem trenutku smotrno izpostaviti nekaj “vzpodbudnih” dejstev izziva pred nami.
- Socialna izolacija je uspešen način zajezitve širjenja; dokaz so uspešne Azijske države. Lokalno, torej znotraj meja rodne grudi, bo obseg izbruha znan v naslednjih tednih, vendar verjetno “zmeren”. V kolikor se bo upoštevalo navodila, ima Slovenija dobro možnost za uspešno sploščitev krivulje okužb. Nahajamo se sicer v prvi fazi, kjer je glavni cilj omejitev števila okužb, s čimer se prepreči preobremenitev zdravstva, oziroma tragično stanje iz Italije in Španije.
- Tudi ob uspešni lokalni zajezitvi, bo virus ostal z nami – moderen svet je lokalna vas. Posledično mora biti sprostitev trenutnih omejitev premišljena, saj se lahko virus vrne iz drugje, s čimer se ponovno začne lokalno širjenje. Spoprijem s COVIDom torej ni “navadna” kriza, temveč zgodovinski izziv človeštva, saj bo šele v naslednjih tednih viden globalen obseg pandemije.
- Virus že pušča posledice na ekonomiji. Na žalost se ne moremo izogniti začasnemu povečanju brezposelnosti in manjšanju ekonomske aktivnosti. Vendar se, glede na ostali svet, obeta razširitev sredstev za prebroditev krize – na ravni držav, EU/ECB in IMF. Četudi se v tem trenutku pomoči še ne občuti, in monetarni pristopi morebiti niso najprimernejši, so kolesja državnih in meddržavnih aparatov v pogonu.
- Vsem posledicam se seveda ne bo mogoče izogniti. Turistični sektor je vsaj letos, mrtev. Glede na potrebo po socialni distanci, se z neznano prihodnostjo spogleduje tudi mnogo drugih panog. Sočasno se odpirajo nove priložnosti. Ekonomija bo med časom virusa potrebovala veliko več dostavljavcev, razširila se bo dostava hrane na dom, veliko podjetij se že usmerja v online prodajo. Sočasno se odpirajo nove priložnosti za lokalno proizvodnjo izdelkov, ki smo jih do sedaj prejemali iz tujine. Za konec se ne sme podcenjevati novih potreb v zdravstveni oskrbi in izdelavi medicinskih pripomočkov – tudi če se lokalno preskrbimo, bo zunaj meja veliko predelov sveta, ki bodo rabili pomoč.
- Glede na mnenje ekonomistov, je prebroditev trenutne ekonomsko ohladitve “neproblematična”, saj poznamo uspešne “keynesijanske” mehanizme za zagon aktivnosti. Za razliko od 2008, kjer je izpuhtelo premoženje ljudi, kar je zmanjšalo povpraševanje, so tokrat težave na strani ponudbe in oskrbovalnih verig. Tovarne stojijo nepoškodovane in le čakajo na nov zagon. Iz tega vidika je C19 “mehka”, četudi globalna, naravna katastrofa. Virus ni uničil niti tovarn, niti infrastrukture, kar izjemno olajša pot nazaj v normalnost.
- Dolgoročneje, se lahko krizne čase izkoristi tudi za premostitev drugih nerešenih problemov. Nizka cena olja bo olajšala razrešitev klimatskih sprememb, deflacija borznih balonov ponuja idealno priložnost za reformacijo finančnega sistema, medtem bo glede na stanje v družbi, vsaj ponekod prihajalo do eksperimentiranja z UTD.
- Tudi ob zgodovinskem pogledu, je trenutna kriza epohalna priložnost za človeštvo. Prvič od nastopa digitalne dobe – odkar imamo internet in pametne telefone – je celoten svet ne le povezan, temveč uperjen zoper skupnega sovražnika. Nikoli v zgodovini se ni toliko “možganov” ukvarjalo z istim problemom. Upamo lahko, da nas bo skupen spoprijem s COVIDom, naučil večjega sodelovanja tudi na ostalih področjih. V tem primeru se na koncu tunela, v katerega komaj vstopamo, obeta nova doba človeštva.