Pospešene reakcije večine evropskih držav kažejo na resnost izbruha, oziroma možnost katastrofalnih posledic ob počasnem ali napačnem ravnanju družb. Glede na uvide iz Azije, Evropa še zdaleč ne uporablja vseh preverjenih metod za spoprijem. Posledično ostaja odprto vprašanje v kolikšni meri je strategija sploščitve sploh zadostna.

  • Skepsa o sploščitvi krivulje se tiče trenutnih številk, ki tudi ob sploščitvi kažejo na preobremenitev zdravstvenega sistema, oziroma nujnosti povečanja zmogljivosti. Vir
  • Druga polemika trenutne strategije izhaja iz azijskih naukov. Azija je poleg socialne distance izvajala masovna testiranja, predvsem pa agresivno sledila kontaktom okužbe.
  • Glede na naravo virusa – dolga inkubacija ter višek kužnosti ob nastopu prvih simptomov – naj bi bilo sledenje in preventiva novih okužb ključna pot do zajezitve epidemije. Strategija sploščitve, kjer se okužbe zazna šele po nastopu simptomov, posledično ni nujno zadostna za zaustavitev širjenja. Vir

Nekatere analize izražajo skepso trenutnega (evropskega) pristopa do zajezitve pandemije – sploščitev krivulje okužb. Prek zmanjšanja sočasnega števila okužb se želi preprečiti preobremenitev in kolaps zdravstvenih sistemov. Problem so najnovejše prognoze iz Velike Britanije in ZDA, ki tudi ob “uspešni” sploščitvi krivulje, kažejo na nekajkratno preobremenitev zdravstvenega sistema. Naslednji problem je, da se pozablja na “preostali” del zdravstva. Sistem se je šibil že leta in preprosto nima kapacitet za obširno soočenje z virusom, oziroma je nujno le-te povečati prek široke mobilizacije družbe. Za konec nekateri opozarjajo, da sploščitev oziroma “imunost populacije” ne zajezi virusa, temveč predpostavlja, da se “postopoma” okuži obsežen del populacije.

Spregledana plat je Azijski zgled. Prednjači Kitajska, ki je virus ustavila s kolektivno mobilizacijo na ravni partije, ljudstva, gospodarstva in tehnologije. Poleg tega, se glede na uspešen spoprijem ostale Vzhodne Azije, pojavlja nekaj splošnih uvidov. Primer Hubeja in Italije kaže, da počasen odziv ter strategija diagnosticiranja in oskrbe primerov pripelje do preobremenitve zdravstvenega sistema. Izkušnje iz Južne Koreje, učijo, da je možno ustaviti množičen izbruh. Ob pregledu različnih pristopov je poleg karantene, socialne distance in množičnega testiranja, naj bi bil eden ključnih vzvodov spremljanje kontaktov – Rapid Case Contact Management.

  • Upoštevajoč dosedanje nauke o virusu (WHO, PRC-CDC), je njegova glavna razlika od SARSa, da ima višek prenosljivosti zelo zgodaj po nastopu prvih simptomov, medtem ko je bil SARS najbolj kužen šele nekaj dni po pričetku simptomov. Posledično strategija, ki le diagnosticira okužbe, ne ustavi širjenja.
  • COVID je v primerjavi z gripo “počasen”, saj se prvi simptomi pojavijo med 1-4 dni, povprečno v 5-7 dneh; ostaja tudi cca 5-10% primerov brez simptomov. Teden dni časa preden se pojavijo simptomi ter maksimalna kužnost, je ahilova peta COVIDa. Ob pravilnem sledenju kontaktov se lahko “pravočasno” posvari, izolira ter spremlja potencialne okužbe, s čimer se širjenje virusa ustavlja.

V Evropi je COVID (glede na izkušnjo Italije) v zadnjem tednu pripeljal do zaostritev razmer. V vseh državah se izklicuje izredna stanja in omejevanje gibanja ter kontaktov, letalski promet je omejen in meje zaprte. Situacija je resna, obseg posledic (v dobrem in slabem smislu) je še vedno negotov – predvsem pa je odvisen od nadaljnjega ravnanja držav, kakor tudi posameznikov. Glavni pristop evropskih strategij je omejevanje kontaktov. V primerjavi z Azijo, Evropa (še) nima množičnih testiranj, niti natančnega sledenja okužbam. Posledično je toliko nujneje, da se COVID vzame resno in sledi trenutni strategiji.

Better safe than sorry.

 

CAVEAT EMPTOR:  Pandemija je v teku, posledično je treba imeti v mislih, da prognoze temeljijo na modeliranju in dosedanjih podatkih, ki se spreminjajo dnevno. Končni rezultat bo odvisen od reakcije držav in prebivalstva. Glede na potencialen obseg izziva, je nujno razumeti resnost situacije – INFO