Ekonomska Pandemija – I.

Sočasno z virusom se po svetu širi tudi ekonomska pandemija. Svarila o ekonomskih posledicah so se pojavljala že od konca januarja ter stopnjevala v februarju (1, 2, 3), sedaj so posledice vedno vidnejše na finančnih trgih (1, 2, 3, 4, 5, 6). Večina analiz napoveduje globalno recesijo (1, 2).

Virus prav tako razkriva trhlost globalne ekonomije. Posebnost trenutnega padca ekonomije je, da se ni odvila le na strani povpraševanja, temveč tudi na strani ponudbe (1, 2). Podcenjevalo se je namreč posledice prekinitev in zamud v proizvodnih verigah moderne industrije, rezultati so sedaj vidni v borzni kalvariji. Celotna situacija se seveda ne odvija v vakuumu, temveč je rezultat preteklih odločitev in ravnanj. Finančna panika je že prisila države in centralne banke v nižanje obrestnih mer in injekcijo likvidnosti, vendar nekateri strokovnjaki opozarjajo, da le-to ne odpravlja težav na strani ponudbe (1).

Natančen obseg posledic je še vedno odvisen od reakcije držav in družb. COVID je v vsakem primeru stresni test za celotno mednarodno skupnost. Situacija postavlja pod vprašaj mantro globalizacije. Nekateri smatrajo virus za epohalen dogodek 21. stoletja (slično svetovnim vojnam ali črnemu petku 1929), drugi poudarjajo, da je virus svarilo prihodnosti, kjer bomo rabili okrepljeno mednarodno sodelovanje, saj so globalne krize cena hiper-modernosti in neizogibne.