Število okuženih je preseglo 100.000, virus se še naprej širi po svetu. Na evropskem kontinentu je največje žarišče v Italiji. Prestopil je tudi prag rodne grude, kar botruje vedno večji paniki, napihnjeni s strani medijev – virusni izbruhi so stalnica. Prav tako se o izbruhu širijo napačne informacije, posledično je vredno preveriti nekaj faktov.
Svetovna Zdravstvena Organizacija (WHO) ostaja najboljši vir za informacije. Odgovarja na pogosta vprašanja in demantira mite, ki se širijo po medmrežju. Poleg higienskih napotkov objavljenih povsod, je nujno poudariti, da kirurške maske ne preprečujejo okužbe zdravega človeka; omejujejo pa širjenje virusa od okuženca, ki kašlja. Preventivno kupovanje mask je torej “nemoralno”, saj odžira zalogo mask v zdravstvu, kjer se osebje dejansko sooča z okužbo in so maske krvavo potrebne. Na površinah lahko virus preživi nekaj ur, v idealnih razmerah več dni – paketi iz kitajske ga ne morejo “dostaviti” na dom.
Preden se govori o statistikah je nujno poudariti, da se zaradi novitete virusa, številke še vedno spreminjajo. Prav tako je širjenje močno odvisno od specifične situacije v posamezni državi – od stanja njenega zdravstvenega sistema, kvalitete obveščanja, efektivnosti sistema za sledenje okužbi, hitrostjo sprejemanja posameznih ukrepov, odzivom populacije, itd. Glede na mnoštvo faktorjev, so kakršnekoli prognoze o nadaljnjem širjenju, le ugibanja.
Glede na podatke iz Kitajske, je 81% okužb milih, 14% srednje težkih, ter 5% kritičnih, cca 2% ljudi podleže. Podatki so nepopolni zaradi pomanjkanja testov. Diagnoza se namreč lahko postavi posredno, na podlagi simptomov in CTja pljuč. Prav tako se predpostavlja, da ostaja veliko okužb neopaženih, saj se v 5-20% primerov ne razvijejo bolezenski znaki (asimptomatičnost), ali so le-ti izjemno mili. Posledično, je končna številka težjih obolenj in smrtnosti nižja.
Največja prepreka zajezitve širjenja je inkubacijska doba dveh do treh tednov. Prvi kliničen primer na kitajskem, torej pojav bolnika s simptomi, se je zaznal prvega decembra 2019. Bolnik naj ne bi imel stika z živalskim trgom, od koder naj bi virus izviral. Če se je okužil od druge osebe, je bil virus prisoten v populaciji že novembra. Dolga inkubacija in simptomi podobni gripi so dodatno otežili prepoznavo; posledično je bila popolna zajezitev virusa praktično nemogoča od začetka – edino kar ostaja so ukrepi za omejitev širjenja ter varovanje rizičnih skupin.
Za konec je potrebno razumeti “biologijo” kateregakoli patogena – razvoj bolezni je odvisen od imunskega sistema posameznika. Vsak nov virus se bo sprva širil hitreje, saj bo napadel ranljiv del populacije. Sem spadajo predvsem starejši in bolniki. Prvemu valu okužb sledi povišana smrtnost, saj večje število okuženih podleže zaradi oslabljene odpornosti. Nadaljno širjenje in število smrti se nato upočasni, saj je v preostali populaciji vedno večji delež ljudi z zadostno odpornostjo. Cikel ne opisuje le COVID19, temveč tudi vsakoletno gripo. Poleg “biologije” je končni izid odvisen od mnoštva ostalih faktorjev. Preventivni ukrepi in resen odziv celotne družbe, še posebej rizičnih skupin, ostajajo ključnega pomena. Prav tako je potrebno izpostaviti obseg Kitajskega odziva, prek katerega so virus ustavili izjemno hitro, kar potrjuje tudi WHO. Vprašanje je sedaj, v kolikšni meri lahko ostale države sledijo in ponovijo kitajski uspeh.