Ob podpisu mirnovne pogodbe med ZDA in Talibani, se je pričakovalo težave, vendar gre situacija na slabše presenetljivo hitro. V dneh po podpisu so Talibani izvedli več napadov na afganistansko vojsko, medtem ko so Američani odvrnili z bombardiranjem. Osnovna afganistanska dilema torej še zdaleč ni razrešena – umika zahodnih sil ne razrešuje razmerja med Talibani in Kabulom.
Prvi kamen spotike je določba o izpustu talibanskih zapornikov – izhodiščna zahteva Talibanov pred nadaljnimi pogovori 11. marca, čemur Kabulska vlada ostro nasprotuje. Situacijo so poslabšali američani, saj so sprtima stranema dostavili tekste z različno dikcijo.
Nadaljne ovire za mir se nanašajo na sistemske probleme Afganistana, politični razkol v Kabulu, ter vprašljivo zmožnost režimskega preživetja brez tuje pomoči. Kljub (neupravičenem) opevanju ameriškega umika, situacija v Afganistanu ni razrešena. Glede na 14 mesečno obdobje se prav tako pojavlja možnost, da mirovna pogodba propade in konflikt ponovno eskalira.
Težave so se pričele že prve dni po podpisu. Odvilo se je več kot 40 napadov na afganistansko vojsko. Trump je vmes hvalil pogovor z vodjo Talibanov, vendar je že naslednji dan sledilo bombardiranje s strani ZDA.
Afganistanskega konflita posledično še zdaleč ni konec, saj so hotenja Kabula in Talibanov medsebojno izključujoča. Dodatne podrobnosti prelivanja krvi pa bo odstrla preiskava vojnih zločinov ZDA, Talibanov in Kabula s strani ICC.