Ob petletni obletnici umora ruskega opozicijskega voditelja Nemtsova, so se po državi odvijali protesti. Obeležitev postaja vsakoletna praksa, med katero lahko ruska opozicija izraža svoje frustracije, brez vmešavanja Kremla. Demonstracije sledijo turbulentnemu letu ruske notranje politike – od nasprotovanja gradnje cerkve na področju obstoječega parka, kaotično zgodbo okrog sodnega primera “network”, ter postopno prebujanje ruske civilne družbe.
Ruska federacija pod Putinom namreč ni totalitarna diktatura. Blokiranje in represija celotne opozicije bi Kremlu povzročila preveč težav, zaradi česar je režim fleksibilen ter pripravljen na sodelovanje z aktivisti in nasprotniki, dokler se le-ti vzdržijo odprte kritike.
Vsako dogajanje znotraj Rusije je seveda zaznamovana z napovedanimi ustavnimi spremembami glede moči ruskega predsednika in razmerja med vejami oblasti. Pesimistične interpretacije sprememb govorijo o Putinovemu doživljenjskem ustoličenju na vrhu federacije, medtem ko nevtralnejši pogledi izpostavljajo spregledane nianse in specifičnost ruske ureditve.
Poenostavljeno je Putinov cilj manj korupcije, ter sočasna evolucija – in ne odprava – avtoritarnega ustroja. Prek sprememb se povečuje institucionalna tekma (“checks and balances”) med strujami oblasti, sočasno želi Putin prek zmanjšanja pristojnosti predsednika, zasukati rusko politiko stran od centralizma okrog “kulta vladarja”. Putinov naslednik bo imel torej manj “legalne” moči, kar ga bo prisililo v sodelovanje in balansiranje med različnimi interesnimi bloki v ozadju ruske države.
Vir: nytimes