Zgodovina se ponavlja. Skoraj dva-desetletna vojna in ameriški umik, ki za sabo pušča trhlo državo – dobrodošli v Afganistnam. Podpis miru med ZDA/NATO in Talibani je le pesek v očeh, saj mirovna pogodba ne rešuje konflikta med Kabulom in Talibani, niti sistemskih težav afganistanske države. Zahodni umik se naj bi odvil v naslednjih 14 mesecih, kar je ogromno časa za propad premirja. Prav tako je govor o umiku zavajujoč – odpoklic kopenskih sil ne pomeni konca vmeševanja in pomoči Kabulski strani, ter nadaljnega bombardiranja z droni.
Nadaljni bratomor je skoraj neizogiben, saj Talibani ne kažejo volje do sodelovanja s Kabulom demokratičnem procesu, temveč je njihov cilj islamski emirat. Tudi glede na razmerje moči in kontrole teritorija je poostritev državljanjske vojne le vprašanje časa, saj so Talibani prisotni v več kot polovici afganistanskih provinc.
- Dogovor obljublja umik sil ZDA in NATA v naslednjih 14 mesecih, vendar pušča odprto razmerje in nerazrešene dileme med Talibani in Afganistansko vlado v Kabulu. “Demokratični” režim v Kabulu se že dlje ukvarja s političnim zastojem med sprtimi parlamentarnimi bloki, dvomljivim rezultatom volitev, razširjenostjo korupcije in vsesplošno slabega upravljanja države. Prav tako situacija po državi ni mirna, saj se neprestano odvijajo novi napadi in incidenti, ki so že večkrat oteževali poganjanja. Posledično, glede na 14 mesecev trajajoč umik, je na voljo več kot dovolj časa, da konflikt ponovno eskalira.
- Umik zahodnih sil bo varnost v državi v celoti naložil na pleča podhranjene in slabo vodene afganistanske vojske, ki je že trenutno razpotegnjena, preobremenjena ter demoralizirana od slabega vodstva. Teritorialno ima Kabul pod kontrolo 133 okrožij, Talibani 74, v 190 okrožjih pa se odvija bitka za prevzem. Izmed 35 milijonov Afganistancev, se jih le slaba polovica nahaja v okrožjih pod kontrolo afganistanske vlade.
- Slavje zahodnega umiku je zavajujoče. Pred slabim mesecem so se pojavile navedbe, da ameriška CIA “sponzorira” razvoj kabulske obveščevalne agencije, kateri se očitajo umori in zatiranje aktivistov in civilne družbe. Prav tako je ZDA v letih 2018 in 2019 izvedle rekordno število letalskih napadov. Nasilja torej ni konec, temveč smo priča začasnemu premirju. Umik kopenskih sil bo za zahodne sile celo olajšal nadaljevanje konflikta, saj se brez vojaških žrtev, Afganistan redkeje pojavlja v medijih. Seveda je tu še ameriški Kaligula, ki bo izkoristil umik v letošnji predsedniški kampanji. Medtem pa se bo, isto kot v preostali regiji, nadaljevalo bombardiranje in vojne razmere, ki so v zadnjem desetletju terjale več kot 100.000 civilnih žrtev.
- Glede na mnoštvo nerazrešenih dilem se Afganistanu ne obeta mirna prihodnost. Kratkoročno, vsaj med obdobjem zahodnega umika kopenskih sil, se od Talibanov pričakuje delno brzdanje agresije. Dolgoročno, glede na globoka nesoglasja med Talibani in Kabulom, pa se obeta državljanjska vojna. Talibani namreč ne pristajajo na “demokratično” sodelovanje s Kabulom – njihov cilj je ustanovitev islamskega emirata. Zahodni umik je potemtakem talibanska zmaga.
ADDENDUM: Po podpisu mirovne pogodbe se je seveda pričakovalo težave, vendar gre situacija na slabše presenetljivo hitro. Že v prvih dneh so Talibani izvedli več napadov na afganistansko vojsko, medtem ko so Američani odvrnili z bombardiranjem.