Moč v trenutnem mednarodnem sistemu je vedno bolj pogojena z ekonomsko uspešnostjo države, še posebej pri tekmovanju med ZDA in Kitajsko. Tista velesila, ki bo skrbela za močno notranjo ekonomijo, bo lažje krojila svet in globalno ekonomijo. Medtem ko se ameriški neoliberalni model sooča s finančnimi krizami, porastu neenakosti in nizkim odstotkom rasti, ostaja kitajski avtoritarni kapitalizem uspešna alternativa, kateri še veno uspe dosegati visoko stopnjo letne ekonomske rasti.

Ameriški strani prav tako ne pomagajo Trumpove trgovinske vojne, ki ne krhajo le ekonomije, temveč izničujejo “mehko moč” (soft power) ameriškega modela. Obenem je nujno poudariti, da trgovinskih vojn ni konec. Trump ima po novem možnost, da prek trgovinskega ministrstva uvaja tarife proti državam, ki manipulirajo svoje valute. Četudi se slednje sliši razumno, je definicija in dokaz manipulacije problematična, kar je bil zgodovinsko razlog, da se ZDA podobnega mehanizma niso posluževale že vsa prejšnja desetletja.

Vir: foreignpolicy