Dve desetletji zahodnega vojaškega posredovanja ni odpravilo mnoštva problemov Afganistanske države. Večletni mirovni pogovori med Talibani in ZDA niso le zastali, temveč ne obetajo dolgoročnih rešitev. Ameriški cilj je dosega miru in umik sil za rešitev lastnega “ugleda”, dolgoročno preživetje afganistanske demokracije jim je drugotnega pomena. Ostaja Evropska unija, ki je vse od začetka posredovanja dajala prednost obnovi ter krepitvi človekovih pravic in demokracije. Glede na nedavne izjave komisije, bo Evropa svoj pristop razširila in nadaljevala s podporo demokratizacije in razvoja svobodne civilne družbe.
Ob koncu dneva ostaja prihodnost nedoločena. Vlada v Kabulu si želi demokratičen model razdeljevanja moči razširiti na celotno državo, vendar hotenja trčijo ob več problemov. Talibani kontrolirajo, oziroma so prisotni v polovici provinc. Sočasno je afganistanski demokratičen proces zaznamovan z notranjim bojem različnih frakcij v Kabulu, težavno izpeljavo volitev in priseganje na trhle vladne koalicije, ter očitke vsesplošne korupcije v politiki, upravi in vojski. Na drugi strani, si talibani od prihodnosti obetajo prevzem oblasti in ustanovitev muslimanskega emirata. Načrti sprtih strani so torej v diametralnem nasprotju, kar za Afganistan pomeni nadaljevanje tragične sage.
Vir: thediplomat