Kreml se sooča z, zahodnim silam že znanim, težavam pri poslovanju s turškim predsednikom Erdoganom. Slednji je tekom zadnjih let večkrat odkrito nasprotoval zahodni politiki. Od izsiljevanja Evropske unije glede zadrževanja beguncev, ter NATA glede vojaške baze Incirlik, do nakupa ruskega protizračnega sistema S400 s čimer se je izjalovila nabava ameriških lovcev F35, ter nenazadnje vojaško posredovanja proti Kurdom v Siriji – dotedaj ameriškim zaveznikom.

V istem položaju se je znašel Putin, kateremu je zadnja leta uspelo normalizirati odnose s Turčijo (še posebej po incidentu sestrelitve ruskega letala ob turško-sirski meji leta 2015). V danem trenutku je Turčija za Kreml pomemben ekonomski partner, med drugim za tranzit plina v Evropo. Po drugi strani je Erdogan sovražen do Assada, dolgotrajnega zaveznika Rusov. Ravno v zadnjem tednu sta vojski turčije in sirije pričele izmenjevati ogenj v mejnem območju na severu Sirije, z žrtvami na obeh straneh. Podobna situacija se odvija v Libiji, kjer Rusija in Turčija podpirata različne strani v konfliktu.

Vir: stripes