V članku so orisane Xijeve reforme zadnjega desetletja, ki so ojačale moč kitajske partije, čemur botrujejo tudi primeri pregona in zapiranja političnih nasprotnikov ter zatiranje ujgurske manjšine v Xin Jiangu. Večja avtoritarnost celine ter uporniškost “svobodnejših” enklav se kaže tudi s protesti v Honk Kongu in odnosa med Kitajsko in Tajvanom. Glede na zgodovino ustanovitve komunistične Kitajske, se Xi Jinpinga primerja z Maotom, četudi je primerjava vsaj delno pretirana. Represija v moderni Kitajski je neprimerljiva s časi, reformami in kulturnimi revolucijami maoističnega obdobja. Seveda je potrebno nadaljno opazovanje trendov, vendar se Kitajski vlogi v svetu – realistično – ni mogoče izogniti. Sledeči članki opisujejo Kitajsko udejstvovanje v jugovzhodni Aziji [1], Bližnjem Vzhodu [2], ter na Balkanu [3], kjer se Kitajsko interpretira prek popularne mantre strateškega tekmeca, pozablja pa se, kdo je ustvaril mednarodni sistem, ki je Kitajsko povzdignil v velesilo.

Vir: cfr.org